Druga svetovna vojna na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodana slika + Preureditev teksta upoštevajoč kronološko sosledico zgodovinskih dogodkov |
→Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada: Dodani citati |
||
Vrstica 714:
|-
|}
{{quote|Upor slovenskega naroda proti okupatorju je bilo epsko dejanje, ki nas je umestilo kot osebek v zgodovino Evrope. Voditelji komunistične partije so ga omadeževali s povojnimi poboji, ki jih ni mogoče opravičiti. Top a ni odpustek za sodelovanje naše Cerkve in od nje zapeljanih množic s fašisti in nacisti, ai ga smatram za izdajstvo. Žal mi je da so bili kolaboracionisti obsojeni, brez možnosti obrambe, vendar to njihove krivde ne zmanjša.|[[Jože Pirjevec]] – Primorski dnevnik - Trst 22. maja 2014}}
{{quote|Kdor je stopil v službo fašistov in nacistov ne more imeti opravičila… Gre za odločitev, ki pomeni izdajo ne samo življenskih koristi našega naroda, temveč tudi bistvenih vrednot naše civilizacije.|[[Jože Pirjevec]], Primorski dnevnik, 1. maja 2014)}}
{{quote|Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate… To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljuva kapitalistična usmerjenost, nerazumljuvsa in po vesoljnem svetu obsojen pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate Slovence.|[[Fran Saleški Finžgar]]}}
Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. Partizanska stran je v času vojne povzročila smrt 3.962 civilistov, pri čemer so upoštevani samo tisti, ki zanesljivo sodijo v kategorijo civilnih žrtev.
| |||