Odmor na delovnem mestu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nomos (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ManuAve (pogovor | prispevki)
Vrstica 41:
 
==Sedenje in fizična aktivnost na delovnem mestu==
[[ergonomija|ErgonomistiErgonomi]]<ref name="Dal Cason" /> poudarjajo pomembnost odmora od dela. Študije o [[psihofizika|psihofizikalnih]] mehanizmih utrujenosti so pokazale povezavo med učinki stresa in posledicah, ki se kažejo na telesni ravni. Nove tehnike [[Jedrska magnetna resonanca|NMR]] (Jedrsko Magnetne Resonance, angl. ''Nuclear Magnetic Resonance''), ki jih razvijajo na italijanski Univerzi v Torinu, so pokazale približno enake znake celičnih poškodb pri osebah, ki so bile izpostavljene ekvivalentnim učinkom [[stres|stresorjev]]. Zato, poleg načrtovanja ter organiziranja delovnih nalog, poudarjajo predvsem pomen odmora. Tako naj bi se namreč uslužbenci bolje izognili neprijetnim dolgoročnim učinkom stresa.
Za večino udeležencev v raziskavah<ref name="George">{{navedi revijo |last1= George |first1= S. |last2= Kolt |first2= S. |last3= Rosenkranz |first3= R. |last4= Guagliano |first4= M. |year= 2013 |title= Physical Activity and Sedentary Time: Male Perceptions in a University Work Environment |journal= American Journal of Men's Health |volume= 8(2) |pages= 148-158}}</ref> je bilo dolgourno sedenje, z vmesnimi kratkimi odmori in enim daljšim odmorom za kosilo, povezano z delom in delovnimi zahtevami, pri čemer pa so čutili, da je njihov čas za vmesne odmore, kjer bi lahko razbili monotonijo dolgotrajnega sedenja, močno omejen. Pri tem pa je bilo zelo pogosto prepričanje med njimi, da je sedenje ključnega pomena za produktivnost. To prepričanje je bilo identificirano kot najpomembnejša prepreka pri poskusu zmanjševanja deleža sedenja tekom delovnega dne. Medtem, ko so raziskave potrile<ref name="George" />, da lahko vključevanje odmorov v dolgotrajno sedenje med delovnim dnevom celo izboljša produktivnost na delovnem mestu. Specifične aktivnosti med različnimi vrstami odmora, ki posredno in neposredno spodbujajo ali zavirajo produktivnost na delovnem mestu pa so navedene pod razdelkom »Aktivnosti med odmori, ki spodbujajo ali otežujejo produktivnost pri delu.«
Poleg tega nekateri raziskovalci<ref name="George" /> navajajo pomembne pozitivne povezave med krajšimi obdobji fizične aktivnosti med odmori (in po delovnem dnevu) ter optimalnejšimi posledicami na področju zdravja. Med pogoste strategije za povečanje fizične aktivnosti na delovnem mestu predlagajo: raba javnih prevoznih sredstev, hoja po stopnicah, namesto vožnja z dvigalom, hoja do sodelavčeve pisarne, namesto pošiljanje e-pošte, sestanki med sprehodom, zapustitev delovne mize med kosilom, vstajanje in pretegovanje. Primer fizične aktivnosti med delovnim časom pa predstavlja [[Booster Break Program|Booster Break Program]], v katerega so vključeni uslužbenci, odvija pa se na delovnem mestu.