Ustava tretjega maja: Razlika med redakcijama

'''Ustava 3. maja''' ([[Poljščina|poljsko]] ''Ustawa Rządowa z dnia 3 maja'' ali ''Konstytucja 3 maja)'' – je bila sprejeta [[3. maj]]a leta [[1791]] in je določala državno ureditev [[Republika obeh Narodov|Republike obeh Narodov]]. Ker je meja med navadnim [[zakon]]om in [[Ustava|ustavo]] včasih težko določljiva, obstajajo različna mnenja o tem, katera je bila prva ustava na svetu. Najverjetneje je bila Ustava 3. maja prva v [[Evropa|Evropi]] in druga na svetu (po ustavi [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] iz leta [[1787]]) uradno sprejeta in zapisana ustava modernega tipa. Nekateri za prvo ustavo na svetu priznajo temeljni zakon [[Korzika|Korzike]] iz leta [[1755]], potem naj bi bila [[Poljska|poljsko]]-[[Litva|litvansko]]-[[Belorusija|beloruska]] ustava tretja na svetu in druga v Evropi.

 

Ustavo je začel pripravljati kralj [[Stanislaw II. August Poniatowski|Stanisław August Poniatowski]] ob pomoči nekaj parlamentarcev in uglednih izobražencev med izrednim štiriletnim zasedanjem [[Sejem|Sejma]] Republike obeh Narodov leta [[1788]]. Dela so se udeležili med drugim:

 

* Kmetje, med katerimi so mnogi bili podložniki bogatih plemičev, naj bi prešli »v oskrbo vlade«.

 

 

Ustava 3. maja dejansko ni nikoli stopila v veljavo, saj je bila že naslednjega leta ukinjena zaradi upora dela plemstva in oboroženega posega absolutističnih sosed Republike: [[Rusija|Rusije]] in [[Prusija|Prusije]]. Izgubljena vojna se je končala s t.i. drugo delitvijo Republike, ko sta napadalca anektirala dobršen del njenega ozemlja.

 

Dve leti pozneje, marca [[1794]] je na preostalem ozemlju Republike izbruhnila vstaja proti ruskim okupatorjem, ukinitvi ustave, delitvi države, naraščajoči gospodarski krizi in vse večji anarhiji. Vstaje so se množično udeležili ne samo člani višjega družbenega razreda ''žlahte'', ampak tudi kmetje in meščani. Oblast je prevzel [[Tadeusz Kościuszko]], ki je številne kmete, ki so se udeležili vojne, odvezal podložništva in jim podelil osebno svobodo in zemljo v last. Začetek vojne je zaznamovala vrsta zmag vstajnikov, a se je položaj hitro obrnil, ker sta proti njim svoji vojski poslali poleg [[Rusija|Rusije]] še [[Habsburška monarhija]] in [[Prusija]]. Vstaja je bila zadušena, napadalci so anektirali še preostanek ozemlja Republike, ki je [[24. oktober|24. oktobra]] leta [[1795]] prenehala obstajati.

[[Kategorija:Politika Poljske]]

[[Kategorija:Politika Litve]]

[[Kategorija:Zgodovina Belorusije]]

[[Kategorija:1791 v pravu]]