Redakcija: 06:15, 11. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 28 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q332005 ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:25, 27. maj 2014 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.923 urejanj m Bot: uk:Ахейське князівство je dober članek; oblikovne spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 30: \|image_map_caption = Latinsko cesarstvo z vazalnimi državami in grške nasledstvene države, ki so nastale po delitvi Bizantinskega cesarstva leta 1204; meje med državami so približne \| \|capital = [[Andravida]] (1205-1249) <br />[[Mistras]] (1249-1261) \|image_coat = Armoiries Achaïe.svg \|symbol_type = Grb Ahajske kneževine \|common_languages = [[francoščina\|francoski]] (uradni), <br /> [[grščina\|grški]] (splošni) \|religion = [[Rimskokatoliška cerkev\|rimskokatoliška]] (uradna),<br />[[Pravoslavje\|grška pravoslavna]] (splošna) \| \|title_leader = Knez \|footnotes = * Kneževina je bila najprej vazalna država [[Latinsko cesarstvo\|Latinskega cesarstva]] s sedežem v [[Konstantinopel\|~~Bizanc~~Bizancu]]u, nato pa anžuvinskega [[Neapeljsko kraljestvo\|Neapeljskega kraljestva]] }} '''Ahajska''' ali '''Morejska kneževina''' ([[grščina\|grško]]: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu [[Konstantinopel\|Konstantinopla]] in razpadu [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantinskega cesarstva]] po [[četrta križarska vojna\|četrti križarski vojni]].<ref name="crusade-en">{{cite encyclopedia \| last = Lock \| first = Peter \| title = Achaia \| editor = Alan V. Murray \| encyclopedia = The Crusades: An Encyclopedia \| volume = 1 \| pages = 5–8 \| publisher = \| location = Santa Barbara, Kalifornija \| year = 2006 \| url = http://books.google.com/books?id=6cSXSgAACAAJ \| oclc = }}</ref> Bila je vazalna država [[Solunsko kraljestvo\|Solunskega kraljestva]], dokler ni leta 1224 [[Solun]]a osvojil [[Epirski despotat\|epirski]] [[Bizantinska aristokracija in birokracija\|despot]] [[Teodor Komnen Dukas]] (1214-1230). Po letu 1224 je postala vodilna sila v [[Grčija\|Grčiji]] in njen dvor v [[Andravida\|Andravidi]] so imeli zahodni Evropejci za zgled viteštva. == Ustanovitev == [[Slika:Champlitte-morea.gif\|thumb\|left\|120px\|Grb Ahajske kneževine med vladanjem Viljema Champlittskega (1205-1209); po njegovi smrti ga je zamenjal grb vladarske družine Villehardouin]] Ahajsko kneževino sta leta 1205 ustanovila [[Viljem Champlittski]] in [[Gotfrid I. Villehardouinski]], ki sta v imenu sulunskega kralja [[Bonifacij I. Montferraški\|Bonifacija Montferraškega]] osvojila [[Peloponez]]. Z vojsko, ki je štela komaj 100 vitezov in 500 pešakov, sta zasedla [[Ahaja\|Ahajo]] in [[~~Elido\|~~Elido]], po porazu Grkov v [[bitka v kunduroškem oljčnem gaju\|bitki v kunduroškem oljčnem gaju]] pa sta postala gospodarja celega Peloponeza. Njuna zmaga je bila prepričljiva in po bitki se jima je upiralo samo še nekaj trdnjav. Grad [[Araklovon]]<ref>Miller William (1908): The Latins in the Levant: a history of Frankish Greece, 1204-1566'' E.P. Dutton and Company, New York. str. 38.</ref> v Elidi, ki ga je branil Doksapatris Bucaras, je vzdržal vse do leta 1213, potem pa se je posadka dokončno vdala. Trdnjava [[Monemvazija]] in gradovi v [[Argos]]u, [[Nauplija\|Naupliji]] in [[Korint]]u pod poveljstvom Leona Zgurosa so vzdržali do njegovega samomora leta 1208. Argos in Nauplija sta leta 1212 postala Gospostvo Argos in Nauplija, trdnjava Monemvazija pa se je upirala do leta 1248. Ahajski kneževini je do odhoda v Francijo, kjer naj bi prevzel družinske posesti v [[Burgundija\|Burgundiji]], vladal Viljem Champlittski. Viljem je leta 1209 na poti v Francijo umrl. Nasledil ga je Gotfrid I. Villehardouinski, ki je vladal do smrti leta 1219. == Državna ureditev == === Teritorialna ureditev === [[Slika:Peloponnese Middle Ages map-en.svg\|thumb\|right\|250px\|Zemljevid Peloponeza z imeni pokrajin v poznem srednjem veku]] Ahajska kneževina je bila majhna država. Obsegala je samo polotok [[Peloponez]], ki so ga takrat imenovali Moreja. Prvo glavno mesto kneževine je bila [[Andravida]]. Na severu je mejila na [[Epirski despotat]] in [[Atenska vojvodina\|Atensko vojvodino]], bližnji otoki v [[Egejsko morje\|Egejskem morju]] pa so bili v posesti [[Beneška republika\|Benečanov]]. V beneški posesti sta bili tudi trdnjavi Modon in Koron na Peloponezu. Država je bila kljub majhnosti precej bogata. Izvažala je [[vino]], [[rozine]], [[vosek]], [[med]], [[olje]] in [[svila\|svilo]]. Gotfrid I. je ozemlje svoje države razdelil med svoje privržence. Država je bila razdeljena na dvanajst [[baron]]ij, ki so bile razdeljene na manjše [[fevdalizem\|fevde]]. Fevdi so bili ozemeljsko in finančno zaključene enote z letnim dohodkom 1000 [[hiperpira\|hiperpir]]. Baronija Akova (Matagrifon) v Arkadiji je imela 24 fevdov, Skorta v Karitaini 22, Nikli in Geraki po šest, Kalavrita dvanajst, Vostica osem, Veligosti, Gricena, Pasava v Lakoniji in Halandrica po štiri. Baronija Kalamata je bila družinski fevd Villehardouenov. Poleg omenjenih baronij je bilo še sedem cerkvenih baronij, ki jih je vodil škof [[Patras]]a. Obsežne zemljiške posesti so dobili tudi [[vojaški red~~\|vojaški redovi~~]]ovi [[Templjarji\|templjarjev]], [[Malteški viteški red\|hospitalcev]] in [[tevtonski viteški red\|tevtonskih]] vitezov. === Državna uprava === [[Slika:Clarentia coin.jpg\|thumb\|left\|200px\|Ahajski ''[[tornese]]'' iz Glarence (Clarentia)]] Vrstica 64: Francoski plemiči so imeli velike vojaške obveznosti. Štiri mesece na leto so morali služiti v vojski in štiri mesece stražiti razne gradove.<ref>Morejska kronika, verzi 1995-2004.</ref> Kneževino so lahko zapustili samo s posebnim knezovim dovoljenjem za največ dve leti in dva dni, sicer so jim zaplenili premoženje.<ref>Assizes, člena 111 in 120.</ref> == Kneževina v 13. stoletju == Gorfrida I. je nasledil sin Gotfrid II., ki je vladal do smrti leta 1245. Leta 1221 in 1222 si je prisvojil cerkvene davke in z njimi zgradil grad Hlemuci, ki ga je uporabljal za svojo glavno rezidenco. Zaradi prisvojitve davkov se je sprl s Cerkvijo in papež ga je izobčil. Leta 1236 je Konstantinopel oblegal [[Nikejsko cesarstvo\|nikejski]] cesar [[Ivan III. Dukas\|Ivan III. Dukas Vatac]] (1222-1254) in Gotfrid II. je prišel na pomoč Latinskemu cesarstvu s sto vitezi, 800 lokostrelci in šestimi ladjami. Vrstica 73: Po Viljemovi smrti je kneževina prešla na Karla Anžujskega. Leta 1267 je namreč izgnani cesar Balduin II. Konstantinoplski z Viterbsko mirovno pogodbo Ahajo prepustil Karlu, v zameno pa je od njega pričakoval, da mu bo pomagal obnoviti Latinsko cesarstvo. Karel in njegovi nasledniki v Ahaji nikoli niso vladali osebno, ampak preko svojih pooblaščenih zastopnikov. V Ahajo so pošiljali tudi denar in vojake in s tem pomagali kneževini v obrambi proti Bizantinskemu cesarstvu. == Nasledstveni spori == Za obdobje od leta 1307 do 1383 so značilni siloviti nasledstveni spori, ki jih je sprožila odločitev odstavljenega latinskega cesarja Balduina II., da Ahajo podari Karlu I. Sicilskemu v zameno za podporo pri ponovnem osvajanju bizantinske krone. Balduin se pri tem ni oziral na pravice villehardouinskih ahajskih knezov. Anžuvinski neapeljski kralji so dali Ahajo v fevd številnim svojim sorodnikom in varovancem, ki so se borili proti kneginji Margareti Villehardouinski in njenim dedičem. Vrstica 84: Leta 1404 je neapeljski kralj Ladislav na ahajski prestol posadil arkadskega vladarja Centurija II. Zaccarijo, ki je ostal na prestolu do leta 1430, ko se je začela invazija morejskega despota Tomaža Paleologa. Centurij se je moral umakniti na svoj grad. Kasneje je s Tomažem poročil svojo hčerko in dedinjo Katarino, tako da se je po njegovi smrti leta 1432 kneževina združila z Morejskim despotatom. Bizantinska osvojitev kneževine je bila kratkotrajna, ker so Morejski despotat leta 1460 osvojili [[Osmansko cesarstvo\|Osmanski Turki]]. == Ahajski knezi == === Vladarska hiša Champlitte === * Viljem Champlittski (1205–1209) ** Hugo Champlittski, regent (1209) Ko je Viljem umrl, je [[Solunsko kraljestvo\|solunski]] kralj Dimitrij Solunski Ahajo podelil Hugu Champlittskemu, Hugo pa jo je prepustil Gotfridu I. Villehardouinskemu. === Vladarska hiša Villehardouin === * Gotfrid I. Villehardouinski, nečak Gotfrida Villehardouinskega (1209–1228) * Gotfrid II. Villehardouinski (1228–1246) * Viljem II. Villehardouinski (1246–1278) Viljem II. je po smrti skladno s pogodbo Ahajo prepustil svojemu zemljiškemu gospodu, neapeljskemu kralju Karlu I. === Vladarska hiša Anjou === * Karel I. (1278–1285) * Karel II. (1285–1289) === Vladarska hiša Villehardouin === Karel II. ni imel v [[Grčija\|Grčiji]] nobenih interesov, zato je leta [[1289]] za kneginjo Ahaje imenoval dedinjo Viljema II. Izabelo Villehardouinsko, za kneza pa njenega moža Filipa pa I. Piemontskega. * Izabela Villehardouinska (1289–1312) Florent Hainautski (1289–1297), v imenu svoje žene Filip I. Piemontski (1301–1307), v imenu svoje žene === Vladarska hiša Anjou === Kerel II. je leta [[1306]] Izabeli Ahajo odvzel in jo podelil svojemu sinu Filipu I. Tarantskemu. Izabela se pravicam do kneževine nikoli ni odrekla. Leta [[1307]] je Filip I. Piemontski Ahajo zahteval zase, zato sta njegov sin Jakob Piemontski in vnuk Amadej Piemontski obdržala naslov kneza. Amadeja so ahajski plemiči celo priznali za ahajskega kneza, čeprav mu nikoli ni uspelo priti v Grčijo in prevzeti svoje dediščine. * Filip I. Tarantski (1306–1313) Po Izabelini smrti leta [[1312]] so se začeli spori za kneževino. Leta [[1313]] je Filip I. Tarantski dal Ahajo v fevd Matildi Hainautski, Ferdinand Majorški pa je zahteval Ahajo za svojo hčerko Izabelo Sabransko, hčerko Margarete Villehardouinske in Viljema II.. ==== Obdobje dveh upravičencev ==== ===== Anžuvinci ===== * Matilda Hainautska (1313–1318) ** Ludvik Burgundijski (1313–1316), v imenu svoje žene Po Ludvikovi smrti je kneževina s pogodbo prešla na njegovega nečaka, burgundijskega vojvodo Eudesa IV.. Leta [[1320]] je Eudes prodal svoje pravice do Ahaje klermontskemu grofu Ludviku, Ludvik pa jih je leta [[1321]] prodal nazaj Filipu I. Tarantskemu. * Odo IV. Burgundijski (1316–1320) * Ludvik Klermontski (1320–1321) Leta [[1318]] so Matildo prisilili, da se je ponovno poročila z Ivanom Gravinskim, mlajšim bratom Filipa I. Taratskega, ki je bil Filipov vazal. * Ivah Gravinski (1318–1333) Leta [[1333]] je Ivan predal Ahajo svojimu nečaku Robertu Tarantskemu. * Robert Tarantski (1333–1364) * Filip II. Tarantski (1364–1373) Filip je leta [[1373]] odstopil pravice do Ahaje svoji svakinji, kraljici Ivani Neapeljski. * Ivana I. Napeljska (1373– 1381) ===== Aragonci ===== * Izabela Sabranska (1312–????) ** Ferdinand Majorški (1312–1316) * Jakob III. Majorški (1316–1349) * Jakob IV. Majorški (1349–1375) Jakob IV. je v oporoki zapustil pravice do Ahaje Ivani I. Neapeljski in združil obe dinastiji upravičencev. ==== Obdobje enega upravičenca ==== * Jakob Bauxški (1381–1383) * Karel III. Neapeljski (1383–1386) ==== Obdobje petih upravičencev ==== Od leta [[1383]] do [[1396]] je bilo v Ahaji medvladje. Za kneževino se je potegovalo kar pet kandidatov, toda nobeden od njih ni resnično vladal. Zelo velik vpliv na dogajanja je imela Navarska družba in leta [[1396]] se je za kneza proglasil njen kandidat Peter Saintuperanski. ==== Obdobje enega upravičenca ==== * Peter Saint Superanski (1396–1402) * Marija II. Zaccaria (1402–1404) * Centurij II. Zaccaria (1404–1432) ==== Po osvojitvi Morejskega despotata ==== * Tomaž Paleolog (1432-1465), poročen s Katarino Zaccaria * Adrej Paleolog (1456-1503) Andrej Paleolog je vse svoje vladarske naslove v oporoki zapustil Ferdinandu II. Aragonskemu. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [http://www.phys.uoa.gr/~nektar/history/2romanity/to_xronikon_toy_morews.htm Izvirni tekst Morejske kronike] * Finley J.J. mlajši: "Corinth in the Middle Ages", Speculum, '''7''', 4 (oktober 1932), str. 477-499. * Tozer, H. F.: "The Franks in the Peloponnese", The Journal of Hellenic Studies, '''4''' (1883), str. 165-236. == Glej tudi == * [[Morejska kronika]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Križarske države]] {{Link GA\|uk}}

Ahajska kneževina: Razlika med redakcijama