Gerty Cori: Razlika med redakcijama

dodanih 16 zlogov ,  pred 6 leti
m
Bot: sv:Gerty Cori je dober članek; oblikovne spremembe
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q204733)
m (Bot: sv:Gerty Cori je dober članek; oblikovne spremembe)
 
Naposled, leta 1922 je Carl le dobil službo raziskovalca na Državnem inštitutu za preučevanje malignih bolezni (danes Spominski inštitut Roswell Park) v mestu [[Buffalo, New York|Buffalo]] ([[New York (zvezna država)|New York]]), kamor mu je Gerty sledila pol leta kasneje kot asistentka [[patologija|patologinja]]; njuni raziskovalni poti se do konca njenega življenja nista več ločili. Se je pa dolgo časa soočala s spolno diskriminacijo in drugimi preprekami - imela je mnogo nižjo plačo in prepričevali so ju, da je »neameriško« če mož in žena delata skupaj, njo pa, da bo škodila moževi karieri če bo vztrajala pri sodelovanju z njim. Kljub temu nista obupala in sta pričela z enim najplodovitejših sodelovanj v znanosti sploh; čeprav je bil inštitut usmerjen v raziskave [[rak (bolezen)|raka]] in [[radioterapija|radioterapije]], je imel Carl zaradi ohlapnega vodstva veliko svobode, tako da sta se lahko posvečala svojemu osrednjemu zanimanju. V okrog 50 skupnih znanstvenih člankih v tem obdobju sta poročala o svojih odkritjih na področju presnove ogljikovih hidratov, predvsem njeno [[hormon]]alno uravnavanje na ravni organizma (nadaljnjih 11 je objavila Gerty samostojno). Njun prvi preboj je prišel z odkritjem t.i. [[Corijev cikel|Corijevega cikla]] pretvorbe [[glukoza|glukoze]] v [[glikogen]] in obratno. Dokazala sta, da je [[mlečna kislina]] ključen vmesni člen v tem procesu, posrednik med glikogenom, ki nastane v [[mišica]]h, in glikogenom, ki se razgrajuje v [[jetra|jetrih]]. Leta 1928 je postala naturalizirana ameriška državljanka.
[[slikaSlika:Gerty Theresa Radnitz Cori (1896-1957) and Carl Ferdinand Cori.jpg|thumb|left|Carl in Gerty Cori v laboratoriju (1947)]]
Leta 1931 sta odšla na [[Washingtonova univerza v St. Louisu|Washingtonovo univerzo v St. Louisu]], od koder je Carl nepričakovano dobil ponudbo za mesto predavatelja in vodje oddelka za farmakologijo kot [[Herbert Spencer Gasser|Gasserjev]] naslednik. Kljub temu, da sta opravljala enakovredno delo, je imela ona bistveno nižji položaj [[asistent]]ke in temu primerno nižjo plačo. Raziskave sta nadaljevala na izoliranih [[tkivo|tkivih]] in odkrila produkt razgradnje glikogena, glukozo-1-fosfat (znan tudi kot »Corijev [[ester]]«) ter [[encim]], ki katalizira njegovo sintezo - [[fosforilaza|fosforilazo]]. Dokazala sta, da je produkt obrnjene reakcije glikogen, s čemer sta postala prva, ki jima je uspelo sintetizirati biološko [[Makromolekula|makromolekulo]] ''[[in vitro]]'', vendar je kasneje postalo jasno, da je samo stranski produkt, saj je lahko pretvorba med glukozo in mlečno kislino neposredna. Poleg tega sta se v tem času ukvarjala tudi z izolacijo fosforilaze s [[Kristalizacija|kristaliziranjem]] in preučevanjem njenih kemičnih lastnosti. Leta 1936 se jima je rodil sin Thomas. V 1940. letih sta raziskovala regulacijo presnove glukoze z [[insulin]]om, [[adrenalin]]om in drugimi hormoni, vendar jima mehanizma delovanja insulina ni uspelo razkriti. Gerty je šele leta 1943 zaradi pomanjkanja predavateljev, ki so odšli na fronto, dobila položaj predavateljice in do leta 1947 napredovala do naziva redne profesorice.
 
{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{lifetime|1896|1957|Cori, Gerty}}
 
[[Kategorija:Ameriški biokemiki]]
[[Kategorija:Avstrijski biokemiki]]
{{Link GA|en}}
{{Link GA|es}}
{{Link GA|sv}}
93.513

urejanj