Južni tečaj: Razlika med redakcijama

dodanih 60 zlogov ,  pred 6 leti
m
Bot: ja:南極点 je dober članek; oblikovne spremembe
m (Bot: ja:南極点 je dober članek; oblikovne spremembe)
'''Júžni tečáj''' ali '''júžni pól''' je najjužnejša [[točka]] na [[Zemlja|Zemlji]]. Leži na [[Antarktika|Antarktiki]]. Zanimivo je, da je južni [[magnetni pol]] čisto na drugem koncu Zemlje. [[Zemljepisna širina]] južnega tečaja je –90[[stopinja|°]]. V [[Severni tečaj|Severnem]] in Južnem tečaju se sekajo vsi [[poldnevnik]]i.
 
== Raziskovanje južnega tečaja ==
=== Pred letom 1900 ===
Leta 1820 je več ekspedicij trdilo, da so bile prve, ki so videle Antarktiko. Prva med njimi je bila ruska ekspedicija, ki sta jo vodila [[Fadej Bellingshausen]] in [[Mihail Lazarev]]. Prvo izkrcanje na Antarktiki je sledilo leto kasneje, ko se je nanjo izkrcal ameriški kapitan ladje za lov na tjuljnje, [[John Davis]].
 
Osnovne geografske značilnosti Antarktike so bile razjasnjene šele sredi 19. stoletja, ko je ameriški pomorski častnik [[Charles Wilkes]] glede na izsledke svojih odprav iz let 1839 in 1840 pravilno zaključil, da je Antarktika samostojna [[celina]]<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=MVU6DS6Re8gC&pg=PA1326 ''Webster's guide to American history'', p. 1326], Merriam-Webster, 1971</ref>. [[James Clark Ross]] pa je s svojo odravo med leti 1839–43 upal, da mu bo uspelo pripluti naravnost do Južnega tečaja<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA35 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', p. 35], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>.
 
=== 1900–1950 ===
[[FileSlika:Aan de Zuidpool - p1913-160.jpg|thumb|Amundsenova odprava na Južni tečaj iz decembra 1911. Od leve proti desni: [[Roald Amundsen|Amundsen]], [[Helmer Hanssen|Hanssen]], [[Sverre Hassel|Hassel]] in [[Oscar Wisting|Wisting]] (fotografiral peti član odprave, [[Olav Bjaaland|Bjaaland)]].]]
 
Prvi je poskušal Južni tečaj osvojiti britanski raziskovalec [[Robert Falcon Scott]] na ekspediciji med leti 1901 in 1904. Scott, ki sta ga takrat spremljala [[Ernest Shackleton]] in [[Edward Adrian Wilson|Edward Wilson]], je z atlantske obale poskušal prodreti čim dlje na jug in je 31. decembra 1902 dosegel {{nowrap|82°16&prime; S}}<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA37 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', str. 37], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>. Shackleton je kasneje vodil samostojno britansko odpravo ([[Ekspedicija Nimrod]]), s katero je poskušal osvojiti Južni tečaj. 9. januarja 1909 je s tremi člani dosegel {{nowrap|88°23&prime; S}}, 112 milj od Južnega tečaja, nato pa so se bili prisiljeni vrniti<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=M1ql3mx8xYgC&pg=PA24 ''Antarctica'', str. 24], Paul Simpson-Housley, 1992</ref>.
Južni tečaj sta prva preletela ameriški [[admiral]] [[Richard Evelyn Byrd]] in njegov kopilot [[Bernt Balchen]], 29. novembra 1928.
 
=== 1950–danes ===
 
Naslednjič je človek stopil na Južni tečaj šele 31. oktobra 1956. Takrat je odprava pod vodstvom ameriškega admirala [[George J. Dufek|Georgea Dufeka]] tam pristala s tovornim letalom R4D-5L Skytrain ([[C-47 Skytrain]]). Američani so v istem letu tam začeli graditi raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali [[Amundsen-Scott South Pole Station]] in je bila dokončana leta 1957. Na njej so od takrat stalno prisotni znanstveniki in pomožno osebje<ref name="autogenerated1">[http://www.nsf.gov/od/opp/support/southp.jsp Amundsen-Scott South Pole Station], National Science Foundation, Office of Polar Programs</ref>.
Poleti 2011/12 so norvežan Aleksander Gamme ter avstralca James Castrission in Justin Jones v ločenih odpravah kot prvi dosegli Južni tečaj peš, brez pomoči psov ali vetra. Odpravi sta pot začeli en dan narazen, cilj pa so dosegli skupaj<ref>{{cite web|title=Ice Trek Expeditions|url=http://www.icetrek.com/?id=432|accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Crossing the Ice|url=http://casandjonesy.com.au/expeditions/crossing-the-ice/| accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Wilson, nå er vi framme!|url=http://gamme.no/x-blogg/entry/antarktis-2011-2012/wilsonnaerviframme|accessdate=2013-05-25}}</ref>.
 
== Podnebje ==
Na Južnem tečaju je [[zima|pozimi]] (zima traja med marcem in septembrom) [[polarna noč]], kar pomeni, da se [[Sonce]] ne dvigne nad [[horizont]], med majem in julijem pa je tam popolna tema. Poletje traja med septembrom in marcem, takrat pa Sonce nikoli ne zaide. Sonce se takrat vrti v nasprotni smeri urinega kazalca nizko nad horizontom. Decembra Sonce doseže najvišjo točko na 23,5°. Večina sončnih žarkov se odbije od snežne podlage. Zaradi nizkega vpadnega kota svetlobe in zaradi visoke nadmorske višine (2800 metrov nad morjem) pa ima Južni tečaj ene najbolj neugodnih klimatskih pogojev na Zemlji. Kljub temu pa je bila najnižja temperatura izmerjena v bližini raziskovalne postaje Vostok, prav tako na Antarktiki, ki pa leži na višji nadmorski višini<ref>[http://web.archive.org/web/20090610045758/http://www.gsfc.nasa.gov/scienceques2001/20020118.htm Science question of the week], Goddard Space Flight Center</ref>. Temperature na Južnem tečaju so precej nižje od tistih na [[Severni tečaj|Severnem tečaju]], saj Južni tečaj leži na sredini velike kopenske mase, Severni tečaj pa sredi oceana na nadmorski višini 0 metrov in tam morska masa deluje kot velik zbiralnik toplote.
 
Najvišja povprečna temperatura na Južnem tečaju januarja doseže –25,9 &nbsp;°C. Konec marca in konec septembra (ob začetku in koncu polarnega dne) je povprečna temperatura –45 &nbsp;°C. Pozimi je temperatura na Južnem tečaju konstantna in se giblje okoli –58 &nbsp;°C. Najvišja izmerjena temperatura na raziskovalni postaji Amundsen-Scott je bila –12,3 &nbsp;°C, izmerjena pa je bila 25. decembra 2011<ref>{{cite web | url=http://amrc.ssec.wisc.edu/blog/2011/12/28/preliminary-report-record-temperatures-at-south-pole-and-nearby-aws-sites/|title=Preliminary Report: Record Temperatures at South Pole (and nearby AWS sites…)|date=2011-12-28|author=Matthew A. Lazzara|accessdate=2011-12-28}}</ref>, najnižja pa 23. junija 1982, –82,8 &nbsp;°C<ref>[http://quest.nasa.gov/antarctica/background/NSF/sp-stay.html Your stay at Amundsen-Scott South Pole Station], National Science Foundation Office of Polar Programs</ref><ref>{{cite web|url=http://www.niwa.co.nz/education-and-training/schools/resources/climate/antarctic |title=How cold is the Antarctic? |publisher=NIWA |date= |accessdate=2012-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://icecube.wisc.edu/pole/weather|title=Antarctic Weather|accessdate=2013-05-25}}</ref>. Najnižja temperatura na Zemlji je bila izmerjena 21. julija 1983 na postaji Vostok in je znašala –89,2 &nbsp;°C.
 
== Flora in favna ==
 
Zaradi ekstremnih klimatskih pogojev na Južnem tečaju ne uspeva nobena [[rastline|rastlina]], občasno pa tja zaide le kakšne [[govnačke|govnačka]] in [[burnice|burnica]]<ref>Mark Sabbatini, [http://antarcticsun.usap.gov/pastIssues/2002-2003/2003_01_05.pdf "Non-human life form seen at Pole"], ''The Antarctic Sun'', 5 January 2003.</ref>
Leta 2000 so znanstveniki potrdili, da so v ledu Južnega tečaja odkrili prisotne mikrobe, za katere pa so mnenja, da se niso razvili na Antarktiki<ref>[http://newsvote.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/827063.stm "Snow microbes found at South Pole"], BBC News, 10. julij 2000</ref>.
 
== Reference ==
{{refsez}}
 
 
{{Link FA|mk}}
{{Link GA|ja}}
93.528

urejanj