Emmy Noether: Razlika med redakcijama

'''Amalie Emmy Noether''', [[Nemci|nemška]] [[matematičarka]], * [[23. marec]] [[1882]], [[Erlangen]], [[Nemško cesarstvo]] (sedaj [[Nemčija]]), † [[14. april]] [[1935]], [[Bryn Mawr, Pensilvanija|Bryn Mawr]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]],

 

 

== Življenje in delo ==

 

 

Po nacističnem udaru ji je bilo prepovedano vsako javno delovanje, umaknila se je v ZDA (njen brat Fritz pa v [[Tomsk]], pobrala ga je megla, ki je zakrila herojska trideseta leta). Učila je na ženskem [[Kolidž Bryn Mawr|Kolidžu Bryn Mawr]] in gostovala v Princetonu. Leta 1935 je po operaciji nenadoma umrla. Prelom med računajočo in vrtajočo algebro ni potekal brez bolečin. Učenci so morali premagati precej visok miselni prag, da so lahko ujeli tok njenih misli. Njena podiplomska študentka iz Kolidža Bryn Mawr, [[Olga Taussky-Todd|Olga Taussky]] je te težave prelila v stihe. Težave, ki so jo spremljale v meščanskem svetu, so razumljive, trikrat napačna je bila: po spolu ženska, po poreklu Judinja, po prepričanjih pa se je nagibala v levo. V šolskem letu 1928/29 je gostovala v Moskvi, tam je njena predavanja poslušal tudi mladi [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin]], ki se jo spominja: »Ob začetku četrtega letnika se je P. S. Aleksandrov vrnil iz tujine in s seboj pripeljal profesorja Fraeulein Emmy Noetherjevo. Tako sem se v četrtem letniku spet vrnil k topologiji in zraven poslušal še predavanja Fraeulein Noether iz sodobne algebre. Ta predavanja so presenečala s svojo izbrušenostjo, to jih je ločevalo od predavanj Aleksandrova, niso pa bila suhoparna in so se mi zdela zelo zanimiva. Fraeulein Noether je predavala v nemščini, toda tako jasno, da sem vse razumel. Na prvo predavanje tega znanega nemškega matematika se je zbrala ogromna količina ljudstva. Postali so priče izjemno nenavadnemu prizoru, gospodični Noether je popustila spodnjica. Nanjo se je osredotočila vsa pozornost poslušalcev. V grobni tišini je lezlo spodnje krilo navzdol, Fraeulein Noether pa je junaško predavala naprej.« Njen vpliv na začetke sovjetske topološkle šole in sploh na razvoj [[topologija|topologije]] sploh ni zanemarljiv. Od nje, od abstraktne algebre, je topologija dobila zgled za svoje pojmovno ogrodje. Leta 1927 je njen krožek obiskoval [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt]], starosta ruskih algebraikov.

1918 je dokazala izredno globok izrek o prvih integralih Eulerjevih enačb v razpravi ''Invariante Variationsprobleme''. Vzpodbuda za razpravo je prišla iz relativnostne mehanike. V relativnostni mehaniki nastopa štirirazsežni [[vektor (matematika)|vektor]], ki ima za tri (prostorske) koordinate impulze, za četrto (časovno) pa z imaginarno konstanto pomnoženo [[energija|energijo]]. Odkod tak spoj? Odgovor je skrit v splošnem izreku Emmy Noetherjeve, ki povezuje prve integrale Eulerjevih enačb s simetrijo [[Lagrangeeva funkcija|Lagrangeeve funkcije]]: Lagrangeovo funkcijo <math>L(r, {\rm d} r/{\rm d} t, t) \,</math> naj ohranja enoparametrična Liejeva transformacijska grupa <math>a(\alpha)</math> z infinitezimalnim operatorjem <math>A</math>. Tedaj je [[skalarni produkt]] <math>Ar \cdot p</math> prvi integral [[gibalna enačba|gibalnih enačb]]. Ali pa: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neobčutljiva za grupo <math>a(\alpha)</math>, se med gibanjem ohranja skalarni produkt <math>Ar \cdot p</math>. Dodatek k izreku pravi: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neodvisna od časa (neobčutljiva za grupo časovnih premikov <math>t \to t + \alpha</math>), je [[Hamiltonova funkcija]] <math>H</math> prvi integral gibalnih enačb. Ali pa: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neodvisna od časa, velja [[izrek o ohranitvi energije]].

 

 

* v [[homogeno polje|homogenem polju]] (neobčutljivem za [[vzporedni premik|vzporedne premike]]) se ohranja [[gibalna količina]].

 

{{Link FA|en}}