Mont Blanc: Razlika med redakcijama

'''Mont Blanc''' (francosko) ali '''Monte Bianco''' (italijansko) pomeni Bela gora, je najvišja gora v [[Alpe|Alpah]], [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] in [[Evropska Unija|Evropski Uniji]]. Visoka je približno 4.810 m, zaradi snega se njena višina skozi leta spreminja. Goro imenujejo tudi ''Bela dama'' ({{jezik-fr|La Dame blanche}}) ali ''Belka'' ({{jezik-it|Il Bianco}}). Masiv Mont Blanca se nahaja v Savojskih Alpah na meji med [[Francija|Francijo]] in [[Italija|Italijo]], sam vrh pa leži v Franciji. Dva najbolj znana kraja v bližini gore sta [[Chamonix]] v departmaju [[Haute-Savoie]] v Franciji, kjer so potekale prve zimske [[olimpijske igre]], in Courmayeur v dolini Aoste v Italiji. Ker je Mont Blanc dolgo česa veljal za najvišjo goro v [[Evropa|Evropi]] (prehitel jo je [[Elbrus]] (5.642 m) na [[Kavkaz]]u), je že od samega začetka predstavljal izziv za pionirje [[Alpinizem|alpinizma]]. Prva sta se na vrh povzpela Francoza Jacques Balmat in Michel Paccard leta 1786. Danes goro vsako leto obišče na tisoče alpinistov in turistov, na žalost pa so vzponi na goro, zaradi taljenja ledu, iz leta v leto bolj nevarni. Okolica gore je tudi pomembna prometna pot, zato so v ta namen leta 1957 začeli graditi predor pod Mont Blancom, ki so ga končali leta 1965 in je dolgo časa veljal za najdaljši predor na svetu. Danes predor predstavlja eno glavnih prometnih povezav v Alpah in Evropi.

 

Po do sedaj znanih podatkih sta 8. avgusta 1786 kot prva vrh Mont Blanca osvojila Francoza Jacques Balma in Michel Paccard. Njun vzpon je vzpodbudil in nagradil aristokrat Horace-Benedict Saussure, ki se je v zgodovino zapisal kot začetnik gorništva. Prva ženska, ki je osvojila vrh, je bila Marie Paradis, nanj se je povzpela leta 1808. Danes goro in njeno okolico vsako leto obišče več tisoč planincev in turistov. Zaradi dobro utrjenih poti in žičnice, ki planince in turiste pripelje 1.000 metrov pod vrh, vzpon na goro že dolgo časa ne velja več za zahteven podvig. Edina večja prepreka, ki planince čaka pri vzponu, je [[višinska bolezen]], ki nastane zaradi pomanjkanja [[kisik]]a, višinska bolezen je tudi glavni vzrok vseh nesreč na tej gori. Največ nesreč se zgodi poleti, ko je gora zaradi ugodnih vremenskih razmer najbolj obiskana. Nevarnosti za plezalce pa ne predstavlja samo velika višina, ampak tudi globalno segrevanje. To je povzročilo pospešeno taljenje [[ledenik]]ov, zaradi česar v poletnih mesecih marsikatera pot postane neprehodna.

 

Gora je bila priča tudi dveh letalskih nesreč. Leta 1950 se je v njen masiv zaletelo letalo Air Indija, podobna nesreča se je zgodila leta 1966, vanjo je bilo prav tako udeleženo letalo Air Indije. Obe letali sta bili namenjeni v [[Genova|Genovo]] in v obeh primerih ni bilo preživelih.

 

V nasprotju z veliko večino gor, kjer je vrh kamnit, je vrh Mont Blanca zgrajen iz ledu. Prav zaradi te zgradbe je bilo višino gore dolgo časa izredno težko določiti saj se debelin ledu neprestano spreminja. Dolgo časa je veljalo, da je Mont Blanc visok 4.807 m, leta 2002 pa so s pomočjo sistema [[GPS]] določili novo višino, 4.810,40 m. Vendar znanstveniki še vedno niso bili zadovoljni z rezultati, zato so leta 2003 začeli izvajati nove meritve. Te so pokazale, da je bil vrh v letu 2003 visok 4.808,45 m ter in da se je premaknil za 75 cm od lokacije, kjer je bil izmerjen leto prej. Od takrat naprej višino in lokacijo vrha gore merijo vsaki dve leti. Po obsežnih raziskavah z radarjem so ugotovili, da se kamniti vrh nahaja na višini okoli 4.792 m to je približno 40 m pod ledenim vrhom.

 

Na vrh Mont Blanca vodi več različnih poti, najbolj znane in najlažje so:

 

[[Slika:Mont Blanc Panorama from Mont Blanc Refugee, Italy.jpg|thumb|center|600px|Pogled na Mont Blanc iz Italije.]]

* [http://www.planetware.com/map/chamonix-mont-blanc-map-f-cham.htm Chamonix-Mont-Blanc Map ]

* [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11252700 The scientific observatories on Mont Blanc.]

 

[[Kategorija:Alpe]]

{{Link FA|es}}

{{Link FA|it}}