Črno morje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: et:Must meri je dober članek; oblikovne spremembe
Vrstica 7:
 
== Hidrografija ==
[[slikaSlika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]]
Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v Marmarsko in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t.i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref>
 
Vrstica 20:
 
== Izkoriščanje ==
[[slikaSlika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]]
Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji.
 
Vrstica 56:
 
{{zvezdica}}
 
[[Kategorija:Črno morje|*]]
[[Kategorija:Geografija Azije]]
[[Kategorija:Geografija Evrope]]
[[Kategorija:Morja]]
 
{{Link GA|et}}