Eugen Bregant: Razlika med redakcijama

Ob začetku prve svetovne vojne je [[1. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)|1. domobranski pehotni polk]] odšel na galicijsko bojišče, kjer se je avgusta 1914 udeležil prve bitke pri Lvovu, nakar je leta 1915 bil premeščen na soško fronto v Karnijske Alpe na odsek med Trbižem in prelazom Predil. Leta 1915 je Eugen Bregant sodeloval v več različnih bojnih akcijah, med drugim v bojih na prelazu Oregone in v naskoku na Monte Peralbo in Hohen Trieb. od leta 1916 do konca vojna je poveljeval 157. črnovojniškemu bataljonu, leta 1917 je postal poveljnik pododseka v visokogorju Zollner, bil udeleženec več [[Soška fronta|soških bitk]] in po kobariškem preboju sodeloval v več različnih bojih od Piave do Stilfserjocha. Dne 4. novembra 1918 je [[major]] Bregant skupaj s svojo enoto (157. črnovojniški bataljon) pri Ponte di Arche na Južnem Tirolskem padel v italijansko vojno ujetništvo, iz katerega se je vrnil v domovino dne 4. avgusta 1919.

Med vojno je bil major Bregant odlikovan z [[red železne krone|red železne krone 3. stopnje]] razreda z vojno dekoracijo in meči ,<ref>Verleihungsdatum 31. Juli 1918 Reimpare K.K. Ministerium für Landesverteidigung; jetzt Österr. Staatsarchiv</ref>, vojaškim križcem za zasluge 3. razreda z vojno dekoracijo in dvakrat z bronasto vojaško medaljo za zasluge na rdečem traku z vojno dekoracijo in meči ter številnimi drugimi različnimi vojaškimi odlikovanji, med drugim tudi s Karlovim križcem. <ref>Verleihungsdatum 28. Oktober 1914 lt. Reimpare K.K. Ministerium für Landesverteidigung; jetzt Österr. Staatsarchiv</ref> Prošnja za podelitev [[Vojaški red Marije Terezije|Vojaškega reda Marije Terezije]] zaradi konca vojne ni bila rešena.<ref>Ansuchen 11. Juli 1918 lt. Reimpare K.K. Ministerium für Landesverteidigung; jetzt Österr. Staatsarchiv</ref>

Dne 1. maja 1918 je bil uradno povišan v čin majorja, nakar je po koncu vojne vstopil v avstrijsko vojsko prve republike, kjer je bil kmalu zatem povišan v čin podpolkovnika[[podpolkovnik]]a. Od dne 1. maja 1921 dalje je služboval kot častnik pri 5. kolesarskem bataljonu št. 5. Marca 1922 je bil kot častnik za posebne namene dodeljen polku alpskih lovcev št. 11 in št. 10, nakar je avgusta 1926 postal poveljnik polka alpskih lovcev št. 1. Marca 1927 je bil povišan v čin generalmajorja[[generalmaj]]orja, leto dni kasneje (1928) pa se je upokojil iz vojaške službe.<ref>Standeslisten des österreichischen Bundesheeres in der I. Republik; jetzt Österreichisches Staatsarchiv</ref>

* Poškodba desne podlaketipodlakti z drobci kamenja (1916) <ref>Superarbitierungskommission 6. Mai 1920 Klagenfurt; Österr. Staatsarchiv</ref>

{{lifetime|1875|1936|DEFAULTSORT:Bregant, Eugen}}