Beljakovina: Razlika med redakcijama

== Zgradba ==

{{glej|Aminokislina}}

V proteinskih molekulah so aminokisline med seboj povezane s [[peptidna vez|peptidno vezjo]]. Peptidna vez nastane med aminoskupino ene in karboksilno skupino druge aminokisline, pri čemer se odcepi molekula vode. V protein vezano aminokislino imenujemo ''aminokislinski ostanek''. Protein je običajno sestavljen iz verig več kot 100 aminokislin. Vsaka veriga nanizanih aminokislin ima na enem koncu prosto [[amin|aminsko skupino]] (–NH₂) – ta konec imenujemo [[dušik|N]]-konec ali aminski konec – na drugem koncu pa ima prosto [[karboksilna kislina|karboksilno skupino]] (–COOH) – tu je karboksilni ali [[ogljik|C]]-konec.

 

 

=== Struktura ===

Zvijanje proteinov je posledica aminokislinskega zaporedja in pripenjanja drugih molekul po sintezi na ribosomih. Oblika proteina brez takih naknadnih sprememb se imenuje tudi nativna konformacija. Zvijanje proteinov včasih poteka ob pomoči molekulskih spremljevalcev ali šaperonov (ang. ''chaperone''), ki so tudi sami proteinske molekule. Proteinsko strukturo opišemo na štirih nivojih:

* '''primarna''' struktura, zaporedje aminokislin

* '''kvartarna''' struktura, več molekul ali proteinskih podenot se poveže v proteinski kompleks.

 

Posamezen protein ni toga ali rigidna molekula, ampak lahko prehaja med različnimi oblikami ali konformacijami. To zlasti velja za encime, ki nekoliko spremenijo svojo obliko, ko se vežejo s [[substrat]]om, ko katalizirajo v več stopnjah reakcijo in ko sprostijo produkte. Različna konformacija je lahko tudi posledica interakcije z drugimi proteini ali pa z dejavniki okolja ([[temperatura]], [[pH]]).<ref>van Holde and Mathews, pp. 368–375</ref>

 

 

== Beljakovine v prehrani ==

=== Beljakovinska hrana ===

{{glej|Aminokisline in proteini v prehrani in prehranskih dopolnilih|Esencialne aminokisline}}

{| class="wikitable"

|-

|-

| [[Stročnice]] || 64 || 38 || 12 || bgcolor=yellow| 25

{{Link FA|ru}}

{{Link FA|uk}}