Anastas Mikojan: Razlika med redakcijama

V frakcijskih bojih po [[Lenin]]ovi smrti je podprl [[Josip Visarijonovič Džugašvili|StalinStalina]]a in leta [[1923]] postal član partijskega [[Centralni komite|Centralnega komiteja]]. Leta [[1926]] je postal ''ljudski komisar za zunanjo in notranjo trgovino'' in uvedel nekaj zamisli z zahoda, npr. proizvodnjo konzervirane hrane. Leta [[1935]] so ga izvolili v [[Politbiro]]. Najprej je bil udeležen pri trgovinskih pogajanjih z [[Tretji rajh|Nemčijo]], med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pa je bil odgovoren za organizacijo [[transport]]a zalog. Leta [[1942]] je postal član državnega obrambnega komiteja, leta [[1946]] pa še podpredsednik Sveta ministrov.

Na oblasti je ostal tudi po [[Josip Visarijonovič Džugašvili|StalinStalinovi]]ovi smrti in sicer kot minister za trgovino v vladi [[Georgij Maksimiljanovič Malenkov|Malenkova]]. V boju za Stalinovo nasledstvo je podprl [[Nikita Hruščov|Hruščova]] in za nagrado postal premierov namestnik. Poleg tega je zasedal še nekaj položajev na področju trgovine in opravil precej državniških obiskov, mdr. v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Japonska|Japonsko]] in [[Mehika|Mehiko]]. Leta [[1955]] je bil član delegacije, ki je poskušala zgladiti spor s [[Josip Broz Tito|Titovo]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], leta [[1962]] je bil vpleten v