Živo srebro: Razlika med redakcijama

'''Živo srebró''' ([[latinščina|latinsko]] hydrargyr(i)um iz [[stara grščina|starogrškega]] {{jezik-el2|ὑδρος}}: hydros - ''[[voda]]'' in argyrion, {{jezik-el2|άργυρος}}: árgiros - ''[[srebro]]'') je [[kemijski element]] s simbolom '''Hg''' in [[vrstno število|vrstnim številom]] 80. Je težka, srebrna [[prehodne kovine|prehodna kovina]] in edina kovina, ki je pri standardni temperaturi in tlaku v tekočem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]]. Drugi elementi, ki so pri teh pogojih v tekočem stanju, so [[brom]] ter kovine [[cezij]], [[francij]], [[galij]] in [[rubidij]], ki imajo tališča rahlo nad standardno temperaturo. S [[tališče]]m -38,83 &nbsp;°C in [[vrelišče]]m 356,73 &nbsp;°C ima živo srebro med kovinami najmanjšo temperaturno razliko med obema temperaturama.<ref>Senese, F., [http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/inorganic/faq/why-is-mercury-liquid.shtml ''Why is mercury a liquid at STP?''], General Chemistry Online na Frostburg State University. Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref><ref name="Norrby">{{cite journal|author=Norrby, L.J.|title=Why is mercury liquid? Or, why do relativistic effects not get into chemistry textbooks?|journal=Journal of Chemical Education|volume=68|year=1991|pages=110}}</ref><ref>Lide, D.R. (ur.) ''CRC Handbook of Chemistry and Physics'', 86. izdaja. CRC Press: Boca Raton (FL), 2005. ISBN 0-8493-0486-5</ref>

Živo srebro ne reagira z večino [[Kislina|kislin]], na primer z razredčeno [[žveplova kislina|žveplovo kislino]]. Topno je v oksidirajočih kislinah, na primer v koncentrirani žveplovi in [[dušikova kislina|dušikovi]] kislini ter [[zlatotopka|zlatotopki]], pri čemer nastajajo sulfati, nitrati in kloridi. Podobno kot [[srebro]] reagira z atmosferskim [[vodikov sulfid|vodikovim sulfidom]]. Reagira celo s trdnim elementarnom [[žveplo]]m, kar se izkorišča za absorbcijo živosrebrovih par iz zraka. Za odstranjevanje razlitega živega srebra se kot absorbcijsko sredstvo uporabljata aktivirano oglje in cinkov prah.<ref>Greenwood, N.N., Earnshaw, A., ''Chemistry of the Elements'', 2. izdaja, Oxford, Butterworth-Heinemann, 1997, ISBN 00803794190-08-037941-9.</ref>

Na [[Kitajska|Kitajskem]] in v [[Tibet]]u je veljalo prepričanje, da živo srebro podaljšuje življenje, celi zlome in na splošno pripomore k boljšemu zdravju, čeprav v resnici povzroča resne zdravstvene težave.<ref>[http://www.dartmouth.edu/~toxmetal/metals/stories/mercury.html ''Mercury — Element of the ancients''], Center for Environmental Health Sciences, Dartmouth College. Pridobljeno dne 27. marca 2008.</ref> Kitajski cesar Qín Shǐ Huáng Dì, katerega so domnevno pokopali v grobnico z maketo države, kateri je vladal, in rekami iz živega srebra, je umrl zaradi napitka iz živega srebra in uprašenega [[žad]]a, ki so mu ga predpisali njegovi alkimisti, da bi mu dali večno življenje. Napitek je povzročil akutno zastrupitev, odpoved jeter in možgansko smrt.<ref>[http://www.chinaculture.org/gb/en_aboutchina/2003-09/24/content_22854.htm ''Qin Shihuang''], Ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske, 2003. Pridobljeno dne 6. februarja 2012.</ref><ref name="wright"> Wright, D.C., ''The History of China'', Greenwood Publishing Group, 2001, str. 49, ISBN 031330940X0-313-30940-X.</ref>

[[Alkimija|Alkimisti]] so bili prepričani, da je živo srebro ''[[Prima materia]]'' - prasnov, iz katere so nastale vse kovine. Verjeli so, da se s spreminjanjem kakovosti in vsebnosti [[žveplo|žvepla]] v živem srebru lahko izdela katera koli kovina. Najčistejša kovina je bila zlato, zato je bil glavni cilj mnogih alkimistov odkriti način, kako z živim srebrom pretvoriti manj žlahtne ali osnovne kovine v zlato.<ref name="Stillman">Stillman, J. M., [http://books.google.com/?id=hdaAGF5Y1N0C ''Story of Alchemy and Early Chemistry''], Kessinger Publishing, 2003, str. 7-9, ISBN 9780766132306978-0-7661-3230-6.</ref>

Sodobni kemijski simbol za živo srebro Hg izhaja iz njegovega latiniziranega grškega imena {{jezik-el2|Ύδραργυρος}}: hydrargyros, kar v dobesednem prevodu pomeni ''srebrna voda''. Alkimistični simbol ☿ je dobil po rimskem bogu [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], ki je bil znan po svoji hitrosti in mobilnosti. Z živim srebrom je povezan tudi indijski izraz za alkimijo ''Rasavātam'', ki pomeni živosrebrna pot.<ref>Cox, R., [http://books.google.com/?id=ykEN2zHvCpQC&pg=PA260 ''The Pillar of Celestial Fire''], 1st World Publishing, 1997, str. 260, ISBN 18874723041-887472-30-4.</ref>

Živo srebro je izredno redek element, ki je v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] udeležen s samo 0,08 ppm.<ref>Ehrlich, H. L., Newman D. K., ''Geomicrobiology'', CRC Press, 2008, str. 265, ISBN 9780849379062978-0-8493-7906-2, [http://books.google.com/?id=GerdDmwMTLkC&pg=PA265]</ref> Ker se geokemijsko ne meša z elementi, ki tvorijo večino skorjine mase, so živosrebrove rude lahko zelo koncentrirane. Najbogatejše rude vsebujejo do 2,5 % kovine, najsiromašnejše pa najmanj 0,1 %, kar je še vedno 12.000 krat več od povprečja. Pojavlja se lahko kot samorodno živo srebro ali v [[cinabarit]]u (HgS), [[korderoit]]u (Hg₃S₂Cl₂), [[livingstonit]]u (HgSb₄S₈) in drugih [[mineral]]ih. Najpogostejši je cinabarit.<ref>{{cite journal|author=Rytuba, J.J.|title=Mercury from mineral deposits and potential environmental impact|journal=Environmental Geology|volume=43|issue=3|pages=326–38|doi=10.1007/s00254-002-0629-5}}</ref> Rude so najpogostejše v zelo mladih orogenih pasovih, kjer je gosta kamnina izrinjena v Zemljino skorjo, termalnih vrelcih in drugih ognjeniških področjih.<ref>[http://pubs.usgs.gov/circ/c1196u/Circ_1196_U.pdf ''Mercury Recycling in the United States in 2000''], USGS. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

Po letu 1558, ko so v [[Mehika|Mehiki]] odkrili postopek za pridobivanje srebra iz srebrove rude s pomočjo živega srebra, je živo srebro postalo glavni steber gospodarstva [[Španija|Španije]] in njenih ameriških kolonij. Uporabljalo se je predvsem v donosnih rudnikih Mehike in [[Peru]]ja. Na začetku so bili edini vir živega srebra za kolonije kraljevi rudniki v Almadénu v južni Španiji.<ref>Burkholder, M., Johnson, L., ''Colonial Latin America'', Oxford University Press, 2008, str. 157–159, ISBN 01950454240-19-504542-4.</ref> Ko so živosrebrovo rudo odkrili tudi v Ameriki, so v pokrajini Hauncavelici v Peruju od leta 1563 v treh stoletjih proizvedli več kot 100.000 ton živega srebra. Postopki amalgamiranja rude za proizvodnjo srebra so se uporabljali do poznega 19. stoletja, kar je ustvarjalo veliko povpraševanje po živem srebru.<ref>Jamieson, R.W., [http://books.google.com/?id=a4hPCX2XWDIC&pg=PA33 ''Domestic Architecture and Power''], Springer, 2000, str. 33, ISBN 03064617650-306-46176-5.</ref>

Opuščeni rudniki živega srebra so pogosto zasuti z zelo nevarno žlindro iz pražarn cinabarita. Voda, ki izpira takšna odlagališča, je nevaren vir onesnaženja. Opuščeni rudniki cinabarita bi se zato morali konzervirati, da bi se lahko v prihodnosti ponovno odprli.<ref>Boulland, M., ''New Almaden'', Arcadia Publishing, 2006, str. 8., ISBN 07385313160-7385-3131-6, [http://books.google.com/?id=C6N03Lww1YsC&pg=PA8]</ref>

Za razliko od svojih lažjih sosedov [[kadmij]]a in [[cink]]a, živo srebro tvori enostavne stabilne spojine z vezmi kovina-kovina. Živosrebrove(I) spojine so [[diamagnetizem|diamagnetne]] in tvorijo dimerni kation Hg₂²⁺. Mednje spadata klorid in nitrat. Kompleksiranje spojin Hg(I) z močnimi ligandi, kot sta na primer sulfid in cianid, povzroči disproporcionacijo Hg⁺ v Hg²⁺ in elementarno Hg.<ref name="henderson">Henderson, W., [http://books.google.com/books?id=twdXz1jfVOsC&pg=PA162 ''Main group chemistry''], Royal Society of Chemistry, 2000, str. 162, ISBN 08540461780-85404-617-8.</ref> Hg(I) klorid HgCl je brezbarvna trdna snov [[kalomel]]. Njegova prava formula je Hg₂Cl₂ oziroma Cl-Hg-Hg-Cl in je standardna [[elektroda]] v [[elektrokemija|elektrokemiji]]. Kalomel reagira s [[klor]]om in tvori živosrebrov(II) klorid HgCl₂, ki je je odporen proti nadaljnji oksidaciji.

Glavni živosrebrov(II) oksid je HgO, ki nastaja pri dolgotrajni izpostavljenosti živega srebra na zraku pri povišani temperaturi. Pri temperaturi okoli 400 &nbsp;°C se smer reakcije obrne. Reakcijo je uporabil [[Joseph Priestley|Priestly]] za sintezo čistega [[kisik]]a.<ref name=Greenwood>Greenwood & Earnshaw 2nd</ref> Živosrebrovi [[hidroksid]]i so šibki, tako kot hidroksidi sosedov zlata in srebra.

Z višjimi [[halkogeni]] tvori živo srebro zelo stabilne spojine. Najpomembnejši je sulfid HgS, ki se v naravi pojavlja kot [[cinabarit]] in blesteč pigment [[cinober]]. HgS, podobno kot ZnS, kristalizira v dveh oblikah: rdeči [[Kubični kristalni sistem|kubični]] in črni [[sfalerit]]ni obliki.<ref name=CRC/> Poznana sta tudi selenid HgSe in telurid HgTe in mešana živosrebrov kadmijev telurid in živosrebrov zinkov telurid, ki sta [[polprevodnik]]a, uporabna kot detektorja infra rdeče svetlobe.<ref>Rogalski, A., [http://books.google.com/?id=4b3WLgomvd0C&pg=PA507 ''Infrared detectors''], CRC Press, 2000, str. 207, ISBN 905699203190-5699-203-1.</ref>

Metil živo srebro je skupno ime spojin s splošno formulo CH₃HgX. Spojine so zelo nevarne in se pojavljajo v nekaterih onesnaženih vodah.<ref name="methylHg">[http://books.google.com/?id=BPvWJbBMd7wC ''Toxicological effects of methylmercury''], National Research Council (U.S.) – Board on Environmental Studies and Toxicology, National Academies Press, 2000, ISBN 9780309071406978-0-309-07140-6.</ref> Nastajajo v procesih biometilacije.

Živo srebro je del priljubljene sekundarne referenčne [[kalomelova elektroda|kalomelove elektrode]], ki je v [[elektrokemija|elektrokemiji]] alternativa za standardno [[vodikova elektroda|vodikovo elektrodo]]. Uporablja se za merjenje elektrodnega potenciala polčlenov.<ref>Brans, Y.W., Hay W.W., [http://books.google.com/?id=M5pOAAAAIAAJ&pg=PA175 ''Physiological monitoring and instrument diagnosis in perinatal and neonatal medicine''], CUP Archive, 1995, str. 175, ISBN 05214195140-521-41951-4.</ref>

[[Trojna točka|Trojna točka]] živega srebra, −38,8344 &nbsp;°C, je temperaturni standard [[mednarodna temperaturna skala|mednarodne temperaturne skalskale]]e (ITS-90).<ref name=CRC/>

Plinasto živo srebro se uporablja v živosrebrovih, nekaterih neonskih in fluorescentnih sijalkah. Takšne nizkotlačne sijalke sevajo svetlobo z zelo ozkimi spektralnimi črtami, zato se v optični [[spektroskopija|spektroskopiji]] uporabljajo za umerjanje spektralnih položajev. Za umerjanje se uporabljajo komercialne sijalke, zadostujejo pa tudi običajne stropne fluorescentne sijalke.<ref>Hopkinson G.R., Goodman T.M., Prince S.R., ''A guide to the use and calibration of detector array equipment'', SPIE Press, 2004, str. 125, ISBN 08194553260-8194-5532-6.</ref> Plinasto živo srebro je v nekaterih elektronskih ceveh, na primer v [[ignitron]]ih, [[trioda]]h, [[tetroda]]h in [[pentoda]]h, živosrebrovih obločnih usmernikih,<ref>Howatson, A.H., ''An Introduction to Gas Discharges'', Pergamon Press, Oxford, 1965, 8. poglavje, ISBN 00802057550-08-020575-5.</ref> solarijih in medicinskih svetilkah za dezinfekcijo.<ref>Milo, G.E., Casto, B.C., [http://books.google.com/?id=-_9lhR_z6j8C&pg=PA104 ''Transformation of human diploid fibroblasts''], CRC Press, 1990, str. 104, ISBN 08493495670-8493-4956-7.</ref> Za povečanje ionizacije in električne prevodnosti se dodaja tudi v argonske svetilke s hladno katodo. Argonske svetilke brez živega srebra imajo temna mesta in ne svetijo pravilno.

* V [[Andaluzija|islamski Španiji]] se je uporabljalo za polnjenje okrasnih bazenov. Kasneje je ameriški kipar Alexander Calder za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1937 ustvaril fontano z živim srebrom, ki je sedaj na ogled v Fundació Joan Miró v [[Barcelona|Barceloni]].<ref>Lew, K., [http://books.google.com/?id=pgUfSrD4gzQC&pg=PA10 ''Mercury''], The Rosen Publishing Group, 2008, str. 10, ISBN 14042178001-4042-1780-0.</ref>

* Živo srebro je zaradi neprozornosti, velike gostote in skoraj linearne temperaturne razteznosti idealno za izdelavo [[sfigmomanometer|sfigmomanometrov]], [[barometer|barometrov]], [[difuzijska črpalka|difuzijskih črpalk]], [[kulometer|kulometrov]] in drugih laboratorijskih instrumentov.<ref>Ramanathan, E., [http://books.google.com/?id=G8QyI1Nf0VQC&pg=PA251 ''AIEEE Chemistry''], Sura Books, str. 251, ISBN 817254293381-7254-293-3.</ref>

* Zaradi tekočega agregatnega stanja in električne prevodnosti se je do leta 1970 uporabljalo v živosrebrovih stikalih, javljalnikih požara in termostatskih stikalih v mnogih gospodinjskih aparatih.<ref>Shelton, C., [http://books.google.com/?id=cxPEiSXh44cC&pg=PA260 ''Electrical Installations''], Nelson Thornes, 2004, str. 260, ISBN 07487797950-7487-7979-5.</ref>

* Na podoben način se je živo srebro kot hladilna tekočina uporabljalo v nekaterih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Velika gostote je povzročala veliko porabo energije, zato se je za hlajenje začel uporabljati [[natrij]].<ref>Collier, [http://books.google.com/?id=2KYVftKE9NUC&pg=PA64 ''Introduction to Nuclear Power''], Taylor & Francis, 1987, str. 64, ISBN 15603268241-56032-682-4.</ref>

* [[Fresnelova leča|Fresnelove leče]] s starih [[svetilnik]]ih so plavale in se vrtele v posodi z živim srebrom, ki je delovalo kot ležaj.<ref>Pearson, L.F., [http://books.google.com/?id=oY8nG-6B6v0C&pg=PA29 ''Lighthouses''], Osprey Publishing, 2003, str. 29, ISBN 07478055630-7478-0556-3.</ref>

* Nekoč se je uporabljalo tudi za čiščenje topovskih cevi.<ref name='Francis1849'>Francis, G. W., ''Chemical Experiments'', D. Francis, 1849, str. 62.</ref><ref name='Castles2005'>Castles, W.T.. Kimball, V.F., ''Firearms and Their Use'', Kessinger Publishing, 2005, str. 104, ISBN 9781417989577978-1-4179-8957-7.</ref>

* Od sredine 18. do sredine 19. stoletja se je živosrebrov(II) nitrat (Hg(NO₃)₂•2H₂O) uporabljal za izdelavi klobučevine, predvsem tiste za moške klobuke. V Angliji so zaradi oranžne barve raztopine postopek imenovali »korenčkanje« ({{jezik-en|carroting}}),<ref>Lee, J.D., ''Concise Inorganic Chemistry'', Wiley-Blackwell, 1999, ISBN 9780632052936978-0-632-05293-6.</ref> Raztopina nitrata in pare so zelo toksični in morda je ravno zaradi psihiatričnih simptomov, povezanih z zastrupitvijo z živim srebrom, v Angliji nastalo reklo »nor kot klobučar«.<ref>{{cite journal|author=Waldron, H.A.|title=Did the Mad Hatter have mercury poisoning?|journal=Brittish Medical Journal|volume=287|year=1983|pages=1961|pmid=6418283}}</ref>

V 19. stoletju so zdravniki, predvsem v ZDA, predpisovali tako imenovane »modre pilule«, s katerimi so zdravili vrsto bolezni: [[griža|grižo]], zapeko, sifilis, [[malarija|malarijo]], [[gonoreja|gonorejo]], [[melanholijo|melanholijo]], gliste, [[tuberkuloza|tuberkulozo]] in [[zobobol]].<ref>Mayell, H., [http://news.nationalgeographic.com/news/2001/07/0717_lincoln.html ''Did Mercury in "Little Blue Pills" Make Abraham Lincoln Erratic?''], National Geographic News, 17. julij 2007. Pridobljeno dne 15. junija 2008.</ref> Še v zgodnjem 20. stoletju so otrokom vsako leto predpisovali živo srebro kot odvajalo in sredstvo proti glistam, dodajali pa so ga tudi otroškim praškom za zobe.

[[Strup]]eni učinki živega srebra in njegovih spojin so pogojeni z njegovo [[topnost]]jo. Živo srebro ima največjo topnost v vodi izmed vseh kovin, in sicer je topnost elementarnega živega srebra v vodi pri 25 &nbsp;°C 56 μg/L. Topnost dimetil živega srebra je majhna in znaša pri 20 &nbsp;°C 1 μg/L. Metil živo srebro in etil živo srebro imata relativno dobre lipofilne lastnosti, kar jima omogoča prehajanje preko [[Celična membrana|celičnih membran]] in raztapljanje v mastnih tkivih. Obe spojini je zato težko odstraniti iz organizma.<ref>[http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=9899&page=32 "Chemistry, Exposure, Toxicokinetics, and Toxicodynamics"]. ''Toxicological Effects of Methylmercury''. The National Academies Press: Washington, D.C., 2000.</ref><ref>[http://www.clu-in.org/contaminantfocus/default.focus/sec/Mercury/cat/Chemistry_and_Behavior/ "Mercury - Chemistry and Behavior"]. CLU-IN. Pridobljeno 24. aprila 2012.</ref>

Študije posameznih primerov obolenj so pokazale, da se bolezenski znaki, na primer drhtavica, poslabšane mentalne sposobnosti in motnje v spanju, kažejo celo pri delavcih, ki so bili kronično izpostavljeni nizkim koncentracijam živega srebra 0,7–42 μg/m³.<ref name="ngim">{{cite journal|author=Ngim C.H., Foo S.C., Boey K.W. in Keyaratnam, J.|title=Chronic neurobehavioral effects of elemental mercury in dentists|journal=British Journal of Industrial Medicine|volume=49|issue=11|year=1992|pages=782-90|pmid=1463679}}</ref><ref name="liang">{{cite journal|author=Liang Y.X., Sun R.K., Chen Z.Q. in Li L.H.|title=Psychological effects of low exposure to mercury vapor: Application of computer-administered neurobehavioral evaluation system|journal=Environmental Research|volume=60|year=1993|pages=320-327|doi=10.1006/enrs.1993.1040}}</ref> Ena od študij je pokazala, da akutna izpostavljenost (4-8 ur) izračunanim koncentracijam živega srebra od 1,1 do 44 mg/m³ povzroča bolečine v prsih, [[dispneja|dispnejo]],<ref>[http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php ''Dispnea'']. Pridobljeno dne 14. februarja 2012.</ref> kašelj, izkašljevanje krvi, oslabitev pljučne funkcije, hudi kemični [[pnevmonitis]] in nekardiogeni [[pljučni edem]], poleg tega pa še akutni [[gingivostomatitis]] (vnetje dlesni in ustne sluznice).<ref>{{cite journal|author=McFarland, R.B. & Reigel, H.|title=Chronic Mercury Poisoning from a Single Brief Exposure|journal=Journal of Occupational Medicine|volume=20|issue=8|year=1978|pages=532|doi=10.1097/00043764-197808000-00003}}</ref><ref name=pdo/> Akutna izostavljenost hlapom živega srebra dokazano vpliva na [[osrednje živčevje]] in povzroča psihotične reakcije, za katere so značilni [[delirij]], [[halucinacija|halucinacije]], in [[samomorilnost|samomorilne težnje]]. Poklicna izpostavljenost povzroča široko paleto funkcionalnih motenj, med njimi [[eretizem]] (poudarjena psihomotorična aktivnost), razdražljivost, vzkipljivost, pretirano plašnost in [[nespečnost]]. Pri nadaljnji izpostavljenosti se razvije drobno drhtenje, ki lahko preide v močne mišične [[krč]]e. Drhtenje se na začetku pojavlja samo na rokah in se kasneje razširi na veke, ustnice in jezik. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam živega srebra povzroča manj opazne simptome eretizma, utrujenost, razdražljivost, [[izguba spomina|izgubo spomina]], žive sanje in [[depresija|depresijo]].<ref>[http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc001.htm ''Environmental Health Criteria 1: Mercury''], Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 1976, ISBN 924154061392-4-154061-3.</ref><ref name=pdo/>

V [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] je od 13. februarja 2003 v veljavi ''Direktiva 2002/95/EC o omejevanju uporabe določenih nevarnih snovi v novih električnih in elektronskih aparatih'', ki omejuje vsebnost živega srebra tudi v drugih proizvodih na 1000 ppm.<ref name="eu regs">[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:037:0019:0023:EN:PDF ''Direktiva 2002/95/EC o omejitvi uporabe določenih nevarnih snovi v električnih in elektronskih napravah'']</ref> Omejena je tudi vsebnost živega srebra v embalažnih enotah (vsota koncentracij živega srebra, [[svinec|svinca]], šest valentnega [[krom]]a in [[kadmij]]a je omejena na 100 ppm) in [[baterija (elektrika)|baterijabaterijah]]h (na 5 ppm).<ref>[http://www.eiatrack.org/s/1785 ''Mercury compounds in European Union'']. Pridobljeno dne 30. maja 2008.</ref> Julija 2007 je Evropska skupnost omejila vsebnost živega srebra tudi v neelektričnih merilnih instrumentih, kot so termometri in barometri. Omejitve veljajo samo za nove naprave in ne veljajo za področje zdravstva.<ref name="eu reuters">{{cite news|author=Jones, H|title=EU bans mercury in barometers, thermometers|publisher=Reuters|date=10. julij 2007|url=http://www.reuters.com/article/environmentNews/idUSL0988544920070710|accessdate=30. maj 2008}}</ref>

{{zvezdicaLink GA|en}}