Turški jeziki: Razlika med redakcijama

'''Túrški jezíki''' so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od [[Turčija|Turčije]] do [[Jakutija|Jakutije]] v severovzhodni Sibiriji. Največ govorcev ima [[turščina]] (okoli 70 milijonov). Skupno je turških jezikov okoli 40, vseh govorcev turških jezikov pa je okoli 180 milijonov. Upoštevajoč tiste, ki jim je turščina drugi sporazumevalni jezik, je vseh govorcev preko 200 milijonov. Del primerjalnih jezikoslovcev predpostavlja širšo skupino [[Altajski jeziki|altajskih jezikov]], v katero uvrščajo poleg turških jezikov še skupini [[mongolski jeziki|mongolskih]] in [[tunguški jeziki|tunguških]] jezikov. O sorodnosti altajske skupine s [[Korejščina|korejščino]] in [[japonščina|japonščino]] je več dvomov, saj njune značilnosti prej kažejo na ločen izvor.

 

 

Turški jeziki imajo številne skupne lastnosti: ne poznajo [[sklanjatev]] niti [[Slovnični spol|slovničnega spola]], upoštevajo sozvočnost samoglasnikov (imenovano tudi vokalna harmonija) in so aglutinirajoči. Stopnja medsebojne razumljivosti je visoka med jeziki [[Oguški jeziki|oguške skupine]] (jugozahodni turški jeziki): turščino, [[azerbajdžanščina|azerbajdžanščino]], [[turkmenščina|turkmenščino]], jezikom evropskih [[Gagauzi|Gagauzov]] ter [[krimski Tatari|krimsko-tatarskim]] jezikom, ki ga sicer uvrščajo v severozahodno skupino turških jezikov, a je [[Krim]] daljši čas bil pod oblastjo oziroma vplivom [[Turki|Turkov]].

 

 

V spodnji tabeli so navedene besede, ki imajo v naštetih jezikih enak ali soroden pomen in pričajo o skupnem izvoru.

[[Kategorija:Turški jeziki]]

[[Kategorija:Altajski jeziki]]