Koroška (vojvodina): razlika med redakcijama

dodanih 31 zlogov ,  pred 7 leti
m
Bot: de:Geschichte Kärntens je dober članek; oblikovne spremembe
m (pp)
m (Bot: de:Geschichte Kärntens je dober članek; oblikovne spremembe)
Koroška je bila samostojna vojvodina v letih od 976 do 1335. Sprva so ji vladali tuji vojvode, od [[12. stoletje|12. stoletja]] pa koroške rodbine, [[Eppensteinci]], [[Spanheimi#Koroški Spanheimi|Spanheimi]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|Goriško-tirolski grofje]], ki so prvotno zelo razdrobljeno ozemlje postopoma izoblikovali v teritorialno dokaj zaključeno deželnoknežjo oblast. Glavno mesto je bil vse do [[16.stoletje|16. stoletja]] [[Šentvid ob Glini]], nato pa je to postal [[Celovec]]. Ko so ji leta 1335 zavladali [[Habsburžani]], je Koroška postala ena od dežel Avstrijske monarhije.
 
== Uvod ==
 
Začetki zgodovine človeške poselitve Koroške segajo vse do pozne [[kamena doba|kamene dobe]]. V starem veku je bilo področje današnje avstrijske zvezne dežele Koroške, kakor tudi velik del [[Štajerska|Štajerske]] in [[Slovenija|Slovenije]], del [[Kelti|keltskega]] [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]], prve znane državne tvorbe na tem področju, ki pa je bila kasneje pripojena [[Rimski imperij|Rimskemu imperiju]], kot [[Norik (rimska provinca)|provinca Noricum]].
V drugi polovici [[6. stoletje|6. stoletja]] so se na Koroškem naselili [[Slovani]] ter postopno asimilirali romanizirane keltske staroselce. Med letoma [[623]] in [[626]] so se Alpski Slovani pridružili plemenski zvezi pod vodstvom frankovskega trgovca, [[kralj Samo|kralja Sama]]. Po propadu slednje leta [[658]] je manjši del ohranil neodvisnost in postal kneževina [[Karantanija]]. [[Karantanci|Karantanski]] Slovani so si več kot 100 let vladali sami, v [[8. stoletje|8. stoletju]] pa se je začel v Karantaniji vedno bolj uveljavljati vpliv močne [[Frankovsko cesarstvo|frankovske države]], ki je bila takrat brez konkurence najmogočnejša evropska sila, in njenih podložnikov Bavarcev. Od leta [[743]] do [[907]] so nad Karantanijo vladali frankovski kralji in cesarji, kasneje je za nekaj časa postala del [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]].
 
== Koroška kot samostojna vojvodina ==
[[Slika:Karantanija 990.PNG|thumb|right|200px|Vojvodina Koroška se je na začetku svojega obstoja še imenovala Karantanija, a je v 11. stoletju ime Koroška prevladalo]]
Leta 976 je postala Koroška samostojna vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva; cesar [[Oton II.]] je deželo ločil od vojvodine Bavarske in jo povzdignil v vojvodino; Koroški sta tedaj pripadali tudi Karantanska marka (ob srednjem toku Mure) in Savinjska marka ali Savnija (v Posavinju). Cesar je podelil koroškemu vojvodi tudi furlansko mejno grofovstvo, ki mu je dajalo oblast nad mejnimi grofijami [[Furlanija]] (s [[Posočje]]m in Spodnjo [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]), [[Istra]] in [[Kranjska]] (današnja Gorenjska in Notranjska). Tako je ustvaril obrambni pas, ki je segal od prelaza [[Semmering]] na vzhodu do [[Verona|Verone]] na zahodu.
Prvi koroški vojvode so bili tujci, Bavarci in [[Salijci|salijski Franki]]. Sami so posedovali na Koroškem komaj kaj ozemelj, zato so bili slabo zasidrani v deželi in jih je bilo lahko zamenjevati.
 
=== Obdobje Eppensteincev ===
 
Leta 1012 je zadnji saški cesar [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] podelil vojvodino v [[fevd]] domačemu plemiču iz rodbine [[Eppensteinci|Eppensteincev]], ki je imela na območju vzhodnih Alp največ [[alod]]ov, Adalberu Eppensteinskemu. Zanj je bilo usodno, da je leta 1024 na vladarski položaj prišel [[Konrad II. Salijec|Konrad II.]] iz rivalske rodbine Salijcev. Kljub krčevitemu upiranju je Adalbero leta 1036 izgubil svoj položaj in bil izgnan. Vojvodsko oblast je prevzel cesar sam, za njim pa se je spet zvrstilo zaporedje tujcev, dokler ni zadnji med njimi, koroški vojvoda Bertold Zähringer v [[Investiturni boj|investiturnem boju]] prešel na [[papež]]evo stran. Tedaj je cesar [[Henrik IV. Salijec|Henrik IV.]] Koroško in Verono ponovno podelil v fevd Eppensteincu, Liutoldu (ali Liutpoldu, 1076-90), kateremu je sledil brat, Henrik III. Koroški (1090-1122)
Na cesarju nasprotni, papeževi strani so bili cerkveni knezi, salzburški nadškof in krški škof, in sprva tudi rodbina [[Spanheimi#Koroški Spanheimi|koroških Spanheimov]], ki je imela najbolj bogate posesti v [[Labot]]ski dolini (kjer je ustanovila kasneje zelo pomemben samostan Sv. Pavla) in je občasno vršila upravniško službo v salzburški nadškofiji. Vojvoda Henrik III. Koroški, ki je bil brez nasledstva, je postal krstni boter najmlajšega sina [[Engelbert I. Spanheimski|Engelberta I. Spanheimskega]], Henrika, kar je prav gotovo vplivalo na to, da ga je ta nasledil na koroškem vojvodskem prestolu.
 
=== Obdobje Spanheimov ===
 
Cesar [[Henrik V. Salijec|Henrik V.]] je po smrti Henrika III. Koroškega podelil Koroško in Furlanijo v fevd njegovemu krščencu, ki je postal koroški vojvoda [[Henrik IV. Koroški]] (1122-23) in furlanski mejni grof. Spanheimi pa niso podedovali bogatih eppensteinskih alodov, ki so pripadli rodbini štajerskih [[Traungauci#Mlajša veja rodbine|Traungaucev]]. Karantanska marka je bila tedaj izločena iz obsega vojvodine Koroške.
Otokar II. je v času brezvladja v Svetem rimskem cesarstvu, potem ko je izumrla dinastija Staufovcev, najprej zavladal v Spodnji in Zgornji Avstriji in leta 1261 z mirom na Dunaju dobil tudi Štajersko. Vse bolj je pritiskal na koroškega vojvodo, ki mu je leta 1268 v skrivni dedni pogodbi iz Podiěbrada zapustil, na škodo brata Filipa, vse svoje dežele, alode in fevde. Otokar je po Ulrikovi smrti z vojsko zasedel Koroško in Kranjsko. Novi nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je leta 1275 ozemlja Filipu sicer vrnil, a Filipova oblast je bila le naslovna, nikdar je ni mogel uveljaviti. Leta 1279 je tudi on umrl brez potomcev.
 
=== Obdobje Majnhardincev ===
 
Nemški kralj Rudolf I. Habsburški je po porazu in smrti Otokarja II. Koroško in Kranjsko namenil svojemu močnemu in sposobnemu zavezniku [[Majnhard IV. Goriški|Majnhardu II. Tirolskemu (IV. Goriškemu)]]
Nadaljnja politična usoda Koroške je bila podrejena interesom velikih sosednjih dinastij (bavarskih [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]], čeških [[Luksemburžani|Luksemburžanov]] in avstrijskih Habsburžanov) za [[Tirolska|Tirolsko]] in za pridobitev nadzora nad potmi in alpskimi prelazi iz srednje Evrope v Italijo. Pri tem je bilo pomembno, da Henrik VI. in njegova brata niso imeli nobenega moškega naslednika. Potem ko so Luksemburžani dosegli prednost, poročili češkega princa Ivana Henrika s hčerko Henrika VI. Koroškega, Margareto, in prodrli v severno Italijo, je nemški kralj in cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik Bavarec]] sklenil s Habsburžani skrivno pogodbo, po kateri naj bi Tirolsko zadržal zase, Koroško pa dal po Henrikovi smrti v fevd Habsburžanom. V skladu s to pogodbo je Koroška leta 1335 prišla pod vladavino Habsburžanov.
 
== Po letu 1335 ==
 
Po letu 1335 so Habsburžani Koroški vladali skupaj z drugimi dednimi [[Vojvodina Avstrija#Vladavina Habsburžanov|avstrijskimi deželami]]; sčasoma je bila organizacijsko, skupaj s Štajersko, Kranjsko in posestmi blizu Jadrana, vključena v Notranjo Avstrijo.
Po revolucionarnem letu [[1848]] si je Koroška ponovno pridobila samostojnost in ozemeljsko celovitost znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Od leta [[1867]] do [[1918]] je bila kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] se je Koroška razdelila: južni del ([[Mežiška dolina]], [[Jezersko]]) je pripadel Sloveniji, jugozahodni del ([[Kanalska dolina]]) je pripadel Italiji, daleč največji del po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] pa je pripadel novoustanovljeni Republiki Avstriji, kot zvezna dežela Koroška.
 
== Opombe ==
 
{{opombe}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990 }}
[[Kategorija:Zgodovina Avstrije]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
 
{{Link GA|de}}
93.736

urejanj