Metan: Razlika med redakcijama

dodanih 31 zlogov ,  pred 6 leti
m
Bot: bs:Metan je dober članek; oblikovne spremembe
m (dec. vejice)
m (Bot: bs:Metan je dober članek; oblikovne spremembe)
Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval močvirski plin iz jezera Maggiore {{Citation needed|date=Januar 2011}}.
 
Metan je odgovoren za približno 20 % dviga povprečne temperature, zabeležene od začetka industrijske revolucije. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti povprečna temperatura zemeljskega površja nižja za 1,3  °C.{{Citation needed|date=Januar 2011}}
 
Metan je razmeroma močan [[toplogredni plin]] s [[potencial globalnega segrevanja|potencialom globalnega segrevanja]] 25 v 100 letih<ref>http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter2.pdf</ref>. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH<sub>4</sub> ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO<sub>2</sub>.
Pri [[sobna temperatura|sobni temperaturi]] in [[pritisk]]u je metan brezbarven [[plin]] brez [[vonj]]a. [[Vrelišče]] pri eni [[atmosfera (enota)|atmosferi]] pritiska ima pri temperaturi -162&nbsp;°C in je zelo [[vnetljivo|vnetljiv]].
 
Metan se topi pri -182,6 &nbsp;°C in vrelišče pri -161,7 &nbsp;°C. Zaradi nepolarne lastnosti je težko topen v vodi, etanolu in dietil etru. Talilna toplota in izparilna toplota so 1,1 kJ/mol in 8,17 kJ/mol. Kalorična vrednost (ali kurilna vrednost oz. Hi) je 35,89 MJ⋅m-³. Standardna entropija je 188 J/mol*K. Pri 90,67 K in 0,117 bar ima metan [[trojna točka|trojno točko]], pri 190,56 K in 45,96 bar pa [[kritična točka|kritično točko]].
 
Je plin brez barve in vonja. Ima manjšo gostoto od zraka, tako da se dviga v višje plasti atmosfere. Tam deluje kot toplogredni plin in je 20- do 30-krat bolj učinkovit kot ogljikov dioksid. V višjih plasteh reagira s kisikom in tvori ogljikov dioksid in vodo.
[[Kategorija:Toplogredni plini]]
[[Kategorija:Goriva]]
 
{{Link GA|bs}}
93.519

urejanj