Sladkorna bolezen tipa 2: Razlika med redakcijama

Značilni simptomi sladkorne bolezni so [[poliurija]] (pogosto uriniranje), [[polidipsija]] (obilno pitje), [[polifagija]] (povečan občutek lakote) in pridobivanje telesne mase.<ref name=Vij2010>{{cite journal|last=Vijan|first=S|title=Type 2 diabetes|journal=Annals of internal medicine|date=2010-03-02|volume=152|issue=5|pages=ITC31–15; quiz ITC316|pmid=20194231|doi=10.1059/0003-4819-152-5-201003020-01003}}</ref> Drugi simptomi, ki se še pogosto pojavljajo, so motnje zamegljen vid, [[srbež]], [[periferna nevropatija]], ponavljajoče se [[nožnična okužba|nožnične okužbe]] in [[utrujenost]]. Vendar pa mnogi bolniki v prvih letih bolezni nimajo simptomov in jim sladkorno bolezen tipa 2 odkrijejo med rutinskimi pregledi.<ref name=Green2011>{{cite book|last=Shoback|first=edited by David G. Gardner, Dolores|title=Greenspan's basic & clinical endocrinology|year=2011|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=0-07-162243-8|pages=Chapter 17|edition=9th}}</ref>

 

Zdravljenje je usmerjeno v nadzor nad hiperglikemijo in s tem blaženje simptomov in preprečevanje zapletov. Cilji zdravljenja so vzdrževanje ravni glukoze v krvi v vrednostih med 80 in 120 mg/dL krvi (4,4 do 6,7 mmol/L) podnevi in 100 do 140 mg/dL (5,6 do 7,8 mmol/L)krvi ponoči.<ref name=Beers/> Uveljavljeno zdravljenje se izvaja z dieto, telesno aktivnostjo in farmakološkimi [[učinkovina]]mi, kot so [[inzulin]], bigvanidi, derivati sulfonilsečnine in [[tiazolidindion]]i.<ref name=Dezelak/> Bolnik običajno najprej prejme eno peroralno antidiabetično zdravilo, če pa to ni dovolj učinkovito, pa kombinacijo dveh ali več zdravil. Če pa tudi kombinacija peroralnih antidiabetikov ne daje zadovoljivih izidov, je potrebna aplikacija inzulina.<ref name=Beers/>

 

 

[[Kategorija:Sladkorna bolezen]]