Zimska vojna: razlika med redakcijama

dodanih 31 zlogov ,  pred 7 leti
m
Bot: zh:冬季战争 je izbrani članek; oblikovne spremembe
m (m/wiki/-p::letnice/nedokonca)
m (Bot: zh:冬季战争 je izbrani članek; oblikovne spremembe)
'''Zimska vojna''' ({{jezik-fi|talvisota}}; tudi ''sovjetsko-finska vojna'') je bila [[vojna]] med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[Finska|Finsko]], ki se je začela [[30. november|30. novembra]] [[1939]] z [[vojna napoved|nenapovedanim]] sovjetskim [[napad]]om na finsko ozemlje.
 
Posledično je bila Sovjetska zveza 14. decembra istega leta izločena iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. [[Josip Visarijonovič Džugašvili|StalinStalinov]]ov načrt je bil zavzetje celotne Finske v [[mesec]]u dni, toda finski odpor je zdržal nenavadno dolgo, vse do marca 1940, ko je bila podpisana mirovna pogodba v [[Moskva|Moskvi]]. Kljub porazu Finske je bil svet presenečen nad vojaško nesposobnostjo sovjetske vojske, ki so jo imeli za nepremagljivo. To je Hitlerja spodbodilo, da je predčasno napadel Sovjetsko zvezo (SZ), obenem pa je ta vojna SZ rešila pred popolnim porazom v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]].
 
== Vzroki za vojno ==
Njihove uniforme so bile temne barve, kar se ni skladalo s zasneženo pokrajino in so bili tako lahek plen finskih [[ostrostrelec|ostrosrelcev]], tanki pa so v širnih gozdovih postali neuporabni. Problem so predstavljale tudi nizke temperature, ki so ustavile marsikateri napad. Sovjetski načrt napada je bil tak: 7. armada naj bi napadla preko Karelijske ožine uničila Mannerheimovo linijo in zasedla mesto [[Viipuri]] (sedaj [[Viborg]]) ter nato napredovala proti [[zahodu]], 8. armada naj bi iz [[sever]]ne strani zaobšla [[Lodoško jezero]] in napadla finsko zaščitnico ob Karelijski ožini, 9. armada naj bi prodrla do Batniškega zaliva in presekala Finsko na pol ter tako preprečila komunikacijo med Fisko in [[Švedska|Švedsko]], na severu pa bi v napad krenila 14. armada, ki bi prodirala proti jugu in tako zasedla celotno [[Laponska|laponsko]].
 
== Vojna ==
[[Slika:Finn ski troops.jpg|thumb|left|Finske čete na severu Finske, [[12. junij]], [[1940]].]]
Vojna se je uradno začela [[30. november|30. novembra]] [[1939]] ob 9.30 z bombandiranjem [[Helsinki|Helsinkov]] in mesta [[Viipuri]] čeprav so predhodnice enot mejo prestopile že dan prej in zajele nekaj finskih graničarjev. Napad se je začel kot je predvideval načrt vendar se je ta kmali spremenil v pravo katastrofo. Napadalci so imeli nekaj uspeha le na severnem delu fronte pa še tam so jih kmalu ustavili. Na [[jug]]u se je napad ustavil pred Mannerheimovo linijo na [[vzhod]]u pa so čete zaradi slabega vremena in nenehnih napadov iz zasede ostale odrezane od lastnih enot zato jih je bilo potrebno oskrbovati z [[letalo|letali]]. To so finski borci spretno izkoristili. Uporabili so ruske kumunikaciske zveze ter zavedli ruska letala ,da so pomoč v orožju in hrani odvrgla na napačnem kraju to so nato pobrali in izginili v širnem gozdu. Smučarske patrulje so zlahka prekinjale njihove preskrbovalne poti ter v dolgih nočeh klale sovjetske patrulje in lovile v pasti cele bataljone na robovih zmrznjenih jezer.
V Kareliji se je fronta ustavila pred Mannerheimovo linijo, kjer je napad nanjo iz dneva v dan potekal po enakem vrstnem redu najpogosteje okoli tretje ure popoldan tik pred sončnim zahodom. Napad se je pričel z polurnim topniškim obstreljevanjem temu je sledil napad [[tank]]ov ki jim je sledila pehota. Tanke so večinoma uničili z zaplenjenim ruskim urožjem ter Molotovim koktajlom pehota pa je postala žrtev gostega strojničnega ognja in dobro merjenih topovskih strelov. Taktiko napada so kmalu spremenili, napad je sedaj potekol po sončnem zahodu, sedaj je najprej je napadla pehota nato pa tanki. Toda Finci so na položaje postavili reflektorje in večino napadov odbili.
 
Sredi decembra je prišel siloviti mraz in zamrznil celotno ožino zato so se rusi odločili, da bodo napadli fince v hrbet čez zamrznjeno ožino. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah, ko je zaledenelo ožino prekrivala gosta megla. Tik preden so ruske čete dosegle obalo se je megla dvignila in Finci so opazili njihov napad. Napadajoče enote so imeli kot na dlani zato so odpri ogenj iz vseh orožij in ruske enote popoloma uničili, preživelih je bilo zelo malo. Zaradi nizkih temperatu, ki so se gibale okoli -40 °C je fronta za nekaj časa obstala.
 
[[Slika:Raate road.jpg|thumb|Uničena sovjetska kolona.]]
Rdeča armada se je v vojni marsikaj naučili in zdaj je bila pripravljena na nov odločilni udarec. [[1. februar]]ja [[1940]] se je v Karelijski ožini začela velika ofenziva. Nepretrgano obstreljevanje, napadi tankov in valovi pehote so povzročili, da je Fincem zmanjkalo streliva, njihove položaji so bili kmalu preplavljeni in do [[16. februar]]ja je bila obramba prebita, prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Do [[5. marec|5. marca]] je rdeča armada že napredovala 10–15 km od Mannerheimove linije in prišla v predmestje Viipurija. Fincem ni ustalo drugega kot da zaprosijo za premirje.
== Moskovska mirovna pogodba ==
[[Slika:Finnish areas ceded in 1940.png|thumb|Izgubljena ozemlja po zimski vojni.]]
[[12. marec|12. marca]] je bila v [[Moskva|Moskvi]] podpisana mirovna pogodba z katero se je končala zimska vojna med Finsko in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko Zvezo]]. Pogodba je zahtevala od poražene Finske, da Sovjetski Zvezi prepusti Finski del Karelije vključno z mestom [[Viipuri]], območje [[Salla]] na vzhodu države, polotok Kalastajansaarento ob Barentsovem morju ter [[polotok]] Hanko. Z izgubo Karelije Finska izgubi velik del industrije iz svojih domov pa je pregnanih 12 % takratne finske populacije.
Finci se niso sprijaznili s porza za to so v želiji, da bi pridobili nazaj izgubljeno ozemlje leta [[1941]] pridružili nacistični Nemčiji pri napadu na Sovjetsko zvezo.
 
== Posledice vojne ==
Rdečo armada je pred zimsko vojno marsikdo občudoval. Zaradi svoje moderne oborožitve in nove taktike bojevanja je bila zgled številnim armadam, še posebej so se po njej zgledovali Nemci. Vendar je zimska vojna vse to razblinila. Stalinove čistke so terjale svoj davek. Sposobni profesionalni [[častnik]]i, ki jim Stalin ni zaupal so čez noč izginili ali pa so jih poslali v [[Sibirija|Sibirijo]], nadomestili so jih nesposobni ljudje, ki so do položaja prišli preko vez ali po politični poti. Slabosti armade so se pokazale šele ko se ja ta začela bojevati in takrat ni pomagala niti še tako sodobna oborožitev, če jo ti niso znali pravilno izkoristiti. Američani so v tistem času Rdečo armado opisli, kot velikana, ki ne zna braniti niti samega sebe. Tudi sam [[Adolf Hitler|Hitler]] se je ob vsem tem nekoliko zamisli. Vendar pa so se slabosti pokazale ravno pravi čas saj se je druga svetovna vojna komaj začela. Rusi so okrepali hitri, obnovili so stare častniške [[vojaški čin|činčine]]e, začeli so modernizirati opremo in urjenje, predvsem pa so spremenili svoje strateške poglede. Lahko bi rekli, da je drago in poniževalno bojevanje na Finskem na neki način rešilo Rusijo popolnega poraza v letu [[1941]]. Izgube so bile strašanske, padlo je 126.875 vojakov po nekaterih podatkih celi 1.000.000, ranjenih je bilo 264.908, zajetih pa 5600. Ne smemo pozabiti še ogromne materialne in finančne škode škode.
 
Tudi Fincem se ni godilo nič bolje njihove izgube so bile prav tako visoke, padlo je 26.662 vojakov, ranjenih je bilo 39.886, zajeth pa okoli 1000. Utrpeli so ogromno gospodarsko škodo in izgubili ogromno ozemlja. Iz Karelije se je izselilo okoli 422.000 ljudi kar je bilo kar 12 % takratne Finske [[Populacija|populacije]]. Kljub temu, da so vojno izgubili so dokazali, da se je z pravilno uporabo taktike, vojakov in materiala možno zoperstaviti še tako močni armadi.
 
== Viri ==
* ''Druga svetovna vojna (Mladinska knjiga, 1970, Ljubljana)''
* ''Druga svetovna vojna 1. knjiga (Mladinska knjiga, 1981, Ljubljana )''
* [[Laponska vojna]]
 
== Zunanje povezave (v angleščini) ==
{{commonscat|Winter War}}
* [http://www.sixthscalebattle.com/custom4.html Furious Front Across Finland]
{{Link FA|de}}
{{Link FA|he}}
{{Link FA|zh}}
93.736

urejanj