Redakcija: 10:20, 3. april 2014 uredi Sporti (pogovor \| prispevki) Administratorji 182.437 urejanj m →‎Zunanje povezave: zbirka in kategorija ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:52, 26. maj 2014 uredi razveljavi Babna8 (pogovor \| prispevki) 35 urejanj m Pri nakupu Triglava (Aljaž) je bil podan napačen podatek glede goldinarjev. Aljaž ga je kupil za 1 goldinar (glejte kupno pogodbo na str. 40 - Mikša, Ajlec: Slovensko planinstvo 2011). Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 21: Podatki za leto 1897 kažejo, da je vrh obiskalo 313 planincev. Rivalstvo med nemškimi (DuÖAV - Deutschen und Österreichischen Alpenverein) in slovenskimi društvi se je kazalo predvsem v uničevanju kažipotnih tabel in napisov, [[Nemci]] so večinoma uporabljali druge koče kot [[Slovenci]]. Leta [[1900]] je bila v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica\|Kapeli Marije Snežne]] na Kredarici organizirana prva poroka.<ref>{{cite web \|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_04.pdf#page=20 \|title=Planinski vestnik 1949, št.4, 114-118}}</ref> Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil [[Dovje\|dovški]] župnik [[Jakob Aljaž]]. Prvič je prišel v [[Vrata (dolina)\|Vrata]] leta [[1883]] in se povzpel na Triglav leta [[1887]]. Za 51 [[goldinar]]~~jev~~<ref>Mikša, Peter; Ajlec, Kornelija: Slovensko planinstvo. Ljubljana 2011. Str. 38.</ref> je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m<sup>2</sup>) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem. [[Aljažev stolp]] je kot zavetišče postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal Jakob Aljaž leta [[1895]] izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani, poimenovan je po [[Valentin Stanič\|Valentinu Staniču]]. Razstrelila in izdolbla sta ga Janez Klinar - Požganc in Kobar iz [[Mojstrana\|Mojstrane]]. Zavetišče je veliko 2,4 × 2,2 × 2 m in je imelo dovolj prostora za 8 sedečih ali 16 stoječih oseb. Prvotno je imelo tudi lesena vrata, klopi, mizo in stol, po izgraditvi [[Triglavski dom na Kredarici\|Doma na Kredarici]] leta 1896 (ponovno po zamisli Jakoba Aljaža) pa je izgubilo na pomenu.<ref>{{cite web \|url=http://www.planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_1895_09.pdf#page=9 \|title=Planinski Vestnik 1895, 1. let. št.9}}</ref> Med [[prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]] so bile celotne Julijske Alpe zaprte ''za tujski promet'', po njej pa je SPD prevzela koče DuÖAV, a izgubila tiste za [[Rapalska pogodba\|rapalsko]] mejo.<ref>{{cite web \|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1949_08.pdf#page=52 \|title=Planinski vestnik 1949, št.8-9, 225-242}}</ref> Med obema vojnama meja potekala prav preko Triglava. V tem času so Italijani vrh slovesno preimenovali v Tricorno ([[Julius Kugy]] ob tem dogodku opisuje pretep na vrhu med člani italijanskih in slovenskih društev), Aljažev stolp pa je bil prebarvan zeleno-belo-rdeče.

Triglav: Razlika med redakcijama