Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Zaključeno
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: la:Hispania Visigothica je izbrani članek; oblikovne spremembe
Vrstica 1:
{{Infopolje Bivša država
|native_name = Gutþiuda Þiudinassus <br /> {{aut|Regnvm Visigothorvm}}
|conventional_long_name = Vizigotsko kraljestvo
|common_name = Vizigotsko kraljestvo
Vrstica 36:
|image_map_caption = Toulouško Vizigotsko kraljestvo v svojem največjem obsegu okoli leta 500 (oranžno); s svetlo oranžno barvo je označeno ozemlje, ki ga je izgubilo po bitki pri Vouilléju
|common_languages = [[latinščina]], [[gotščina]] (gotska elita)
|capital = [[Toulouse]]<small>(do 507)</small><br />[[Narbonne]]<ref>Po porazu v bitki pri Vouilléju (507) in izgubi Toulousa. S.J.B. Barnish, ''The Ostrogoths from the migration period to the sixth century: an ethnographic perspective'', Center for Interdisciplinary Research on Social Stress, Boydell & Brewer Ltd, 2007, str. 368.</ref><br />[[Barcelona]]<ref>Po Amalrikovi smrti (531). S.J.B. Barnish, ''The Ostrogoths from the migration period to the sixth century: an ethnographic perspective'', Center for Interdisciplinary Research on Social Stress, Boydell & Brewer Ltd, 2007, str. 369.</ref><br />[[Toledo]]<ref>Do konca vladanja Atanagilda (umrl 567). R. Collins, ''Visigothic Spain, 409–711'', Oxford, Blackwell Publishing, 2004, str. 44.</ref>
|religion = [[Slika:P christianity.svg|20px]] [[krščanstvo]] ([[arijanstvo]], [[nicejska veroizpoved]], [[katolištvo]])<br />[[Slika:Star of David.svg|20px]] [[judovstvo]]
|
|leader1 = [[Valija]]
Vrstica 52:
|year_leader6 = 714-okoli 721
|title_leader = [[King]]
|today = {{flag|Španija}}<br />{{flag|Portugalska}}<br />{{flag|Francija}}<br />{{flag|Andora}}<br />{{flag|Združeno kraljestvo}}<br />{{flag|Monako}}
}}
 
Vrstica 65:
Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili [[arijanstvo|arijanci]] in zato v sporu s [[Rimsko katoliška cerkev|katoliško]] cerkvijo. Po njihovem prestopu v [[nicejska veroizpoved|nicejsko krščanstvo]] je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
 
== Zgodovina ==
=== Federalno kraljestvo ===
[[Slika:Hispania 418 AD.PNG|thumb|left|Vizigotsko ozemlje v Galiji in poselitev Iberskega polotoka okoli leta 418]]
 
Vrstica 79:
Do leta 454 so Vandali osvojili severno Afriko, Svebi pa so zasedli večino Iberskega polotoka, zato je rimski cesar Avit poslal Vizigote v Hispanijo. [[Teodorik II.]] (vladal 453-466) je napadel in leta 456 v bitki ob reki Orbigo porazil svebskega kralja [[Rehiar]]ja in zatem izropal svebsko prestolnico Bracaro Augusto ([[Braga]], [[Portugalska]]). Goti so brez milosti opustošili tudi druga hispanska mesta in nekaj svetišč, verjetno zaradi podpore svebskega klera njihovemu kralju, in pobili del prebivalstva.<ref>D. Abulafia in drugi, ''The New Cambridge Medieval History'', 1. del, okoli 500 – okoli 700, str. 165.</ref> Teodorik II. je prevzel oblast v [[Betika|Betiki]], Kartaginski Hispaniji in južni Luzitaniji. Goti so za svoje zasluge leta 461 od cesarja [[Libij Sever|Libija Severja]] dobil Narbonne, kar je med Galo-Rimljani v rimski vojski sprožilo upor pod Egidijevim vodstvom. Severju zvesti del rimske vojske in Vizigoti so seobrnili proti upornim Galo-Rimljanom in šele leta 465 zatrli njihov upor.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 24.</ref>
 
=== Toulouško kraljestvo ===
[[Slika:Theodoric I by Fabrizio Castello 1560 1617.jpg|thumb|left|Teodorik I., Fabrizio Castello (1560-1617)]]
 
Vrstica 92:
[[Slika:Battle between Clovis and the Visigoths.jpg|thumb|right|Klodvik I. v bitki z Vizigoti]]
 
Vizigoti so se nato sprli s [[Franki]] kralja [[Klodvik I.|Klodvika I.]] (vladal 481-511), ki je osvojil severno Galijo. Po kratki vojni s Franki je moral Alarik zatreti upor v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonski Hispaniji]], katerega je verjetno sprožilo priseljevenje Vizigotov, ki so pred pod pritiskom Frankov umaknili v Hispanijo. Leta 507 so Franki ponovno napadli, tokrat skupaj z zavezniki Burgundi. [[Alarik II.]] je bil v bitki pri Vouilléju pri [[Poitiers]]u ubit in Franki so oplenili Toulouse. Vizigoti so do leta 508 izgubili večino svojega ozemlja v Galiji. Obdržali so samo Septimanijo na njenem skrajnem jugu.<ref>''Cambridge Ancient History'', str. 113-114.</ref>
 
=== Špansko arijansko kraljestvo ===
[[Slika:Spanish Visigothic gold tremisses in the name of emperor Justinian I with cross on breast 7th century.jpg|thumb|150px|left|Vizigotski [[tremisis]], kovan v 7. stoletju v imenu cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]]; [[Britanski muzej]], [[London]]]]
[[Slika:Hispania 560 AD.PNG|thumb|Vizigotska Hispanija in bizantinska provinca Španija okoli leta 560]]
Vrstica 103:
Naslednji vizigotski kralj je bil [[Leovigild]] (vladal 569-21. april 586). Bil je učinkovit vojskovodja, ki je utrdil vizigotsko oblast v Španiji. V 570. letih se je na jugu vojskoval z Bizantinci in ponovno osvojil Kordobo. Vojskoval se je tudi s Svebi na severu in drugimi manjšimi neodvisnimi ljudstvi, vključno z Baski in Kantabrijci. Pomiril je severno Španijo, popolno podjarmljenje njenih ljudstev pa mu ni uspelo. Ko je za sovladarja razglasil svojega sina [[Hermenegild]]a, je izbruhnila državljanska vojna. Hermenegild je bil prvi vizigotski kralj, ki je zaradi svojih tesnih vezi z Rimljani prestopil v katolištvo. Po porazu v državljanski vojni leta 584 je moral v izgnanstvo. Leovigild je do konca svoje vladavine združil ves Iberski polotok, vključno s Svebskim kraljestvom, katerega je osvojil leta 585 po svebski državljanski vojni, ki je izbruhnila po smrti kralja Mira. Leovigild je z dinastičnimi porokami vzpostavil prijateljske odnose s Franki, ki so med celotno njegovo vladavino mirovali. Bil je tudi prvi barbarski kralj, ki je ustanavljal nova mesta, med njimi ''Reccopolis'' in ''Victoriacum'' (Vitoria-Gasteiz, Baskija).<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 183 - 209.</ref><ref>''Cambridge Ancient History II.'', str. 122-124.</ref>
 
=== Katoliško Toledsko kraljestvo ===
[[Slika:Reccared I Conversión, by Muñoz Degrain, Senate Palace, Madrid.jpg|thumb|left|Rekaredova spreobrnitev]]
Ko je Leovigildov sin [[Rekared I.]] (vladal 586-601) postal kralj, je prestopil v [[katolištvo|katoliško vero]]. Prestop je sprožil nekaj nemirov, med katerimi je bil najbolj opazen upor arijanskega škofa Méride. Vse upore so zatrli. Rekared I. je odbil napad Frankov na severu in nato leta 589 predsedoval tretjemu cerkvenemu zboru v Toledu. Na zboru je razlasil svojo [[nicejsko veroizpoved|nicejsko veroizpoved]] in obsodil [[arijanstvo]]. Privzel je ime Flavij, družinsko ime Konstantinske dinastije, in se razglasil za naslednika rimskih cesarjev. V [[Betika|Betiki]] se je vojskoval z Bizantinci, ki so proti njemu sprožili novo ofenzivo.<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 346-350.</ref>
Leta 601 je na prestol prišel Rekaredov sin [[Liuva II.]], katerega je leta 603 v zaroti odstavil vizigotski plemič [[Viterig]] (vladal 603-610). Od leta 610 do 631 se je zvrstilo več kraljev, katerih vladavina se je pogosto končala z njihovim umorom. V tem obdobju je bilo dokončno osvojeno bizantinsko ozemlje na jugu Iberskega polotoka, medtem ko se je vojna z Baski in Asturci na severu nadaljevala vse do konca obstoja Vizigotskega kraljestva.
Vrstica 124:
 
Njegov naslednik kralj [[Ervig]] (vladal 680–687) je sklical nov cerkven zbor in razveljavil Vambove ostre zakone, določbe v zvezi z armado pa so ostale v veljavi. Ervig je za svojega sovladarja izbral zeta Erviga, ki je kljub nasprotivanju toledskega škofa leta 693 sklical 16. toledski cerkveni zbor, na katerem so obsodili škofov upor. Na 17. zboru leta 694 so ponovno sprejeli ostre zakone proti Judom, domnevno zaradi zarote, in mnoge zasužnjili, predvsem tiste, ki so izstopili iz krščanstva. Ervig je leta 698 za svojega sovladarja imenoval sina [[Vitica]]. O njegovem vladanju ni veliko znanega, razen tega, da je med njegovima sinovoma Ahilo in Ardom in kraljem Roderikom, ki je zasedel Toledo, izbruhnila državljanska vojna.<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 360-369.</ref>
=== Muslimanska osvojitev kraljestva ===
Leta 711 je [[Tarik ibn Zijad]], berberski vazal guvernerja islamske Afrike Muse ibn Nusairja, s približno 7000 možmi napadel Španijo. Kralj Roderik se je takrat na severu vojskoval z Baski. Muslimanski zgodovinarji, med njimi tudi [[Ibn Haldun]], pripovedujejo legendo o iberskem plemiču Julijanu, ki je v severni Afriki zaprosil muslimanskega vojaškega poveljnika Tarika ibn Zijada za pomoč pri strmogljavljenju kralja Roderika. Roderik ni bil samo tiran, ampak je tudi ugrabil in posilil Julinanovo hčerko. Konec julija je prišlo do bitke ob reki Guadalete v provinci [[Cádiz]]. Roderika je njegovo vojska izdala in prešla na nasprotnikovo stran. Roderik je v bitki padel. Muslimani so zatem skoraj brez odpora osvojili večino južne Španije in zasedli [[Toledo]], kjer so usmrtili nekaj vizigotskih plemičev. Leta 712 je iz Afrike prišel guverner Ifrikije (Tunizija in zahodna Libija) Musa z armado 18.000 mož, v kateri je bil velik arabski kontingent. Leta 713 je osvojil [[Mérida|Mérido]] in začel prodirati proti severu. Leta 714 osvojil Saragosso in [[León]], kjer je še vladal kralj Ardo. Ko je Muso odpoklical kalif, je vojaško poveljstvo prevzel njegov sin Abd al-Aziz. Muslimani so do leta 716 osvojili večino Iberskega polotoka, v letih 721 do 725 pa še [[Narbonska Galija|Narbonsko Galijo]]. Uspešno upirala se je samo [[Asturija]], kjer je vizigotski plemič [[Pelagij]] (Pelayo) s svojimi zavezniki Baski v bitki pri Covadongi leta 718 porazil muslimane. Upori so se nadaljevali tudi v Pirenejih in goratih predelih severne Španije, ki za muslimanske oblastnike niso bili kdovekako zanimivi. Na jugu Španije in Meseti Central v [[Kastilja|Kastilji]] so se naselili [[Berberi]], ki so kristjanom na začetku na splošno dopuščali prakticirati njihovo vero, čeprav so bili po muslimanskih zakonih drugorazredni državljani.<ref>''New Cambridge Medieval History I.'', str. 369-370.</ref> <ref>New Cambridge Medieval History II., str. 256-258 in 275-276.</ref>
 
== Vizigotska naselja ==
V Akvitaniji je bila večina vizigotskih naselij ob reki [[Garona|Garoni]] med [[Bordeaux]]om in [[Toulouse|Toulousom]]. V Španiji in na Portugalskem je bila večina naselij ob reki [[Ebro]], v okolici [[Mérida|Méride]], ob gornjem toku reke Douro, v Tierri de Campos, znani tudi kot ''Campi Gothorum'' v osrednji Kastilji in Leónu, Asturiji, Toledu in ob reki Tagus severno od [[Lisbona|Lisbone]]. Manjša naselja so bila tudi drugod po kraljestvu.<ref>World and Its Peoples: Europe, Marshall Cavendish, 2010, str. 603, ISBN 978-0-7614-7883-6.</ref>
 
== Ustanavljanje mest ==
Med 5. in 8. stoletjem so nova mesta v zahodni Evropi ustanavljali edino Vizigoti.<ref>Arte Visigótico: Recópolis.</ref> Po sodobnih španskih virih so ustanovili štiri mesta, po starih arabskih virih pa morda celo pet. Vsa mesta so bila ustanovljena za vojaške namene, tri od njih tudi za proslavitev zmage.
 
Vrstica 143:
Peto vizigotsko mesto je ''Baiyara'', morda sodobni Montoro. Geografska knjiga ''Kitab al-Rawd al-Mitar'' kot njegovega ustanovitelja omenja Rekareda.<ref>Lacarra, ''Panorama de la historia urbana en la Península Ibérica desde el siglo V al X, La città nell'alto medioevo'', Estudios de alta edad media española, 6, 1958, str. 319–358.</ref>
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* Bachrach, B.S. (1973), ''A Reassessment of Visigothic Jewish Policy'', 589–711, American Historical Review 78 (1), str. 11–34.
* Collins, R. (1989), ''The Arab Conquest of Spain'', 710–797, Oxford, Blackwell Publishers, ponatis 1998.
Vrstica 161:
 
[[Kategorija:Goti]]
 
{{Link FA|la}}