Çatalhöyük: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: eo:Çatal Höyük je izbrani članek; oblikovne spremembe
Vrstica 66:
Lokacijo je prvič izkopaval [[James Mellaart]] leta 1958. Kasneje je vodil ekipo, ki je izkopavala štiri sezone med letoma 1961 in 1965.<ref>J. Mellaart, Excavations at Çatal Hüyük, first preliminary report: 1961. Anatolian Studies, 1962</ref> Ta izkopavanja so odkrila, da je bil ta del [[Anatolija|Anatolije]] center napredne kulture v neolitiku. Mellaart je bil iz Turčije pregnan zaradi njegove vpletenosti v afero Dorak, v kateri je objavil načrte o domnevno pomembnih [[artefakt]]ih iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]], ki so kasneje izginili.<ref>Kenneth Pearson and Patricia Connor, The Dorak affair, New York, Atheneum, 1968</ref>
 
Po tem škandalu je delo zastalo do leta 1993, ko se je začelo raziskovati pod vodstvom [[Ian Hodder|Iana HodderHodderja]]ja nato pa Univerza iz [[Cambridge]]ja. <ref>I. Hodder, Çatalhöyük, Anatolian Archaeology, 1998</ref> Te raziskave so med najbolj ambicioznimi projekti izkopavanj. Poleg obsežne uporabe arheološke znanosti, so uporabljali psihološke in umetniške interpretacije simbolike stenskih poslikav. Hodder, nekdanji učenec Mellaarta, je izbral mesto kot prvi test "resničnega sveta", njegove takratne kontroverzne teorije post-procesne [[Arheologija|arheologije]].
 
Od leta 2012 je vodil mednarodno skupino konservatorjev [[Ashley Morgan Lingle]], ki prihajajo iz Univerze v [[Cardiff]]u in University College [[London]].
Vrstica 79:
Vse sobe so bile dosledno čiste. Arheologi so našli zelo malo smeti v stavbah, nekaj so jih našli izven ruševin, z odplakami in odpadki hrane, kot tudi velike količine lesnega pepela. V lepem vremenu je veliko dnevnih aktivnosti potekalo na strehah, ki so oblikovale trge. V kasnejših obdobjih se pojavljajo velike komunalne peči zgrajene na teh strehah. Hiše so obnavljali z delnim rušenjem in gradnjo na temelju ruševin, kar je postopamo višali grič. Odkrili so osemnajst ravni naselja.
 
Človeške ostanke so našli v jamah pod tlemi in še posebej pod dimniki, znotraj pod glavnimi prostori in pod posteljami. V nekaterih primerih so bili grobovi odprti in glave odstranjene od [[Okostje|okostja]]. Te glave so morda uporabljali v obredih. Nekatere lobanje so bile ometane in pobarvane z oker barvo, da bi poustvarili obraze, podobno kot na neolitskih lokacijah v [[Sirija|Siriji]] in [[Jeriho|JerihJerihu]]u.
 
[[Freska|Freske]] in figurice so našli po celotnem naselju, na notranjih in zunanjih stenah. Značilne glinene figurice žensk, predvsem sedeče ženske so našli v zgornjih ravneh mesta. Čeprav niso prepoznali nobenega templja, grobovi, freske in figurice kažejo, da so imeli ljudje Çatal Höyüka religijo bogato s simboli. Sobe z koncentracijo teh predmetov so bile morda svetišča ali javne površine za srečanja. Prevladujoče podobe so moški z erekcijo, lovski prizori, rdeče podobe izumrlega [[Aurochs]] (divje govedo), [[jelen]]ov in [[jastreb]]i. Na stenah so bili vklesani tudi [[Relief (umetnost)|reliefreliefi]]i.
 
Živina, predvsem govedo so bili naslikani na stenah. Slikanje vasi z dvema gorskima vrhovoma Hasan Dag v ozadju so pogosta na najstarejših slojih in predstavlja prvo [[krajinsko slikarstvo]]. Vendar pa si nekateri arheologi te poslikave različno razlagajo.
Vrstica 87:
Çatal Höyük ni imel nobenih očitnih družbenih razredov, doslej niso našli nobene hiše z izrazitimi značilnostmi hirearhije ali vere. Najnovejše raziskave kažejo tudi malo socialnega razlikovanja glede na spol, moški in ženske so se enako prehranjevali in zdi se, da so imeli enak družbeni status, kar je običajno v paleolitskih kulturah.<ref> Leften Stavros Stavrianos (1991). A Global History from Prehistory to the Present. New Jersey, USA: Prentice Hall. ISBN 0-13-357005-3</ref>,<ref>R Dale Gutrie (2005). The Nature of Paleolithic art. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-31126-0</ref>
 
V višjih stopnjah nahajališča postane jasno, da so ljudje Çatal Höyüka poznali kmetijstvo in udomačitev živali. Ženske figurice so v posodah, ki so jih uporabljali za skladiščenje žit, kot sta [[pšenica]] in [[ječmen]]. Domnevajo da so figurice božanstvo, ki varuje žito. Gojili so [[grah]], [[Mandljevec|mandljmandlje]]e, [[Pistacija|pistacije]] in [[sadje]]. [[Domača ovca|Ovce]] so že bile udomačene in dokazi kažejo na začetek udomačitve [[Domače govedo|govedgoveda]]a. Vendar pa je bil lov še vedno glavni vir hrane za skupnost. [[Lončarstvo]] in orodje iz [[obsidian]]a je bila velika industrija; orodje iz obsidiana so verjetno uporabljali in z njim trgovali tudi za elemente, kot so mediteranske morske školjke in kremen iz Sirije.
 
<gallery caption="Artefakti" widths="220px" heights="150px" perrow="3">
Vrstica 115:
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]]
[[Kategorija:Prazgodovina]]
 
{{Link FA|eo}}