Po gimnaziji in študiju bogoslovja v Gorici je bil 1887 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Nato je do 1890 [[kaplan|kaplanoval]] v Gorici. Kot gojenec Avguštineja je 1890/19811891 študiral teologijo na [[Dunaj|dunajski]] [[univerza|univerzi]], 1892 dosegel [[doktorat]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Quaestiones introductoriae in epistolas S. Pauli''. Med leti 1891–1902 je [[suplent|supliral]] osnovno bogoslovje in [[verska resnica|dogmatiko]] v goriškem bogoslovju, kjer je bil tudi študijski [[prefekt]], [[knjižničar]] in ekonom. Po ustanovitvi [[katedra|katedre]] za [[filozofija|filozofijo]] in osnovno bogoslovje na tem zavodu je oboje kot [[profesor]] predaval do upokojitve. Bil je tudi prosinodalni eksaminator za župnijske izpite, [[cenzor]] knjig in branilec zakonske vezi pri cerkvenem sodišču. Med leti 1915–1918 je s [[škof]]om [[Frančišek Borgia Sedej|F.B. Sedejem]] in celotnim bogoslovjem prebil begunstvo v [[Stična|Stični]], kjer so nadaljevali s poukom. Po koncu [[prva svetovna vojna|vojne]] se je vrnil v Gorico. Prejel je naslova častni konzistorialni svetnik in častni kanonik.
