Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''''Ljubljanski zvon''''' je bil od 1881 do 1941 osrednji [[Slovenija|slovenski]] [[Književnost|literarni]] mesečnik. Ustanovili so ga [[Josip Jurčič]], [[Janko Kersnik]], [[Fran Levec]] in [[Ivan Tavčar]], kot nadaljevanje [[Josip Stritar|Stritarjevega]] dunajskega [[Zvon (časopis)|Zvona]].
==Vloga celovškega Kresa pri ustanovitvi Ljubljanskega zvona==
Leta 1880 se je župniku [[Davorin Trstenjak|Davorinu Trstenjaku]] in pisatelju [[Jakob Sket|Jakobu Sketu]] porodila ideja o izdajanju novega slovenskega leposlovnega časnika [[Kres (1881—1886|Kres]]. V svoje kroge sta povabila takrat uveljavljene slovenske literate, med njimi tudi [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]], ki pa je Trstenjaku odgovoril, da razmišljajo o ustanovitvi beletrističnega lista, ker naj bi bilo v Ljubljani središče in veliko mlajših pisateljev, ki bi pripomogli k izdajanju. Hkrati ga je spodbodel s kritiko, da bi v Celovcu za časnik pisali le študentje. Kljub temu je bila trojica Trstenjak-Sket-[[Gregorij Krek|Krek]] neustrašna in je 1. oktobra 1880 izdala poziv k izhajanju novega leposlovnega in znanstvenega lista Kres. [[Slovenski narod (časnik)]] je 7. oktobra 1880 objavil, da bo začel izhajati Ljubljanski zvon.
Na to novico se je Jakob Sket odzval z odgovorom, da v Ljubljani niso zmožni izdajati leposlovnega lista, saj mora tak literarni časopis izhajati na periferiji slovenstva, kar pa Ljubljana ni. Kljub različnim besednim bojem je pred novim letom 1881 izšla prva številka celovškega Kresa s podnaslovom leposloven in znanstven list. Kot odgovorni urednik je bil podpisan Jakob Sket, na čelu pa je bil natisnjen sonet [[Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]]. Prva številka Ljubljanskega zvona je izšla 1. januarja 1881 pod uredništvom Frana Levca.
Skoraj ves čas izhajanja je bil med vodilnimi slovenskimi literarnimi revijami. Poleg [[Leposlovje|leposlovja]], kateremu je bil v prvi vrsti namenjen, je prinašal še umetnostno [[Literarna kritika|kritiko]] ter razprave in [[Esej|eseje]] o [[Umetnost|umetnosti]]. Prvi dve desetletji je objavljal razprave z vseh znanstvenih področij (do leta 1900 je imel podnaslov ''Leposloven in znanstven list''), nato se je omejil na humanistiko (podnaslov ''Mesečnik za književnost in prosveto''), od 1931 (podnaslov ''Slovenska revija'') je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih.
Vrstica 24 ⟶ 28:
*[[Aleš Berger]], [[Ženja Leiler]] et al.: ''Slovenska kultura v XX. stoletju''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]] & [[Delo]], 2002. 146–147. {{COBISS|ID=120709888}}
*[[Jože Munda]], [[Rudolf Kodela]], [[Niko Rupel]]: ''Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona: 1881–1941''.Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1962. {{COBISS|ID=39683}}
*[[Ivan Prijatelj]]: ''Ustanovitev Ljubljanskega zvona in celovškega Kresa''. Ljubljana: Znanstveno društvo za humanistične vede, 1926. 175-253 {{COBISS|ID=207203072}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMEBK6XP/?query=%27keywords%3divan+prijatelj+ustanovitev+ljubljanskega+zvona%27&pageSize=25]
== Glej tudi ==
| |||