Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama

Skoraj ves čas izhajanja je bil med vodilnimi slovenskimi literarnimi revijami. Poleg [[Leposlovje|leposlovja]], kateremu je bil v prvi vrsti namenjen, je prinašal še umetnostno [[Literarna kritika|kritiko]] ter razprave in [[Esej|eseje]] o [[Umetnost|umetnosti]]. Prvi dve desetletji je objavljal razprave z vseh znanstvenih področij (do leta 1900 je imel podnaslov ''Leposloven in znanstven list''), nato se je omejil na humanistiko (podnaslov ''Mesečnik za književnost in prosveto''), od 1931 (podnaslov ''Slovenska revija'') je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih.

 

 

==Prvo obdobje==

Največja kriza je ''Ljubljanski zvon'' prizadela leta 1932, ko je prišlo do spora med Tiskovno zadrugo in nekaterimi pomembnejšimi sodelavci. Povod je bil Župančičev esej Adamič in slovenstvo, v katerem polemično postavi v ospredje slovensko narodno vprašanje. Prizadeti sodelavci so svoje poglede predstavili v brošuri ''Kriza Ljubljanskega zvona'' (1932), zapustili revijo in ustanovili [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]. Zadnji urednik ''Ljubljanskega zvona'', [[Juš Kozak]], je simpatiziral z [[Marksizem|marksizmom]], zato je omogočal [[Komunizem|komunistom]], da so smeli do začetka vojne leta 1941, ko je revija prenehala izhajati, v njem razglašati svoje ideje. Po letu 1945 se ''Ljubljanski zvon'' ni več obnovil.

 

 

== Viri in literatura ==