Wikipedija

Judovska četrt v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
m pp
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
pp, destub
Vrstica 1:
'''Judovska četrt v Ljubljani''' je bila v srednjem in zgodnjem novem veku četrt [[Ljubljana|Ljubljane]], ki je zajemala današnji [[Novi trg, Ljubljana|Novi]] in [[Jurčičev trg, Ljubljana|Jurčičev trg]], [[Židovska ulica, Ljubljana|Židovsko ulico]] in [[Židovska steza, Ljubljana|stezo]] ter [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko]] in [[Čevljarska ulica, Ljubljana|Čevljarsko ulico]].<ref name="Ljubljane 1992">[[Vlado Valenčič]]: ''Židje v preteklosti Ljubljane'' (Ljubljana: Park, 1992), 10.</ref>
 
Ljubljanska judovska četrt ni bila [[geto]] ; t.j. fizično ločeni del naselja znotraj mesta, ki je namenjen izključni naselitvi [[Judje|Judov]] v času [[srednji vek|srednjeveške]] [[Evropa|Evrope]].<ref name="ReferenceA">[[Vlado Valenčič]]: ''Židje v preteklosti Ljubljane'' (Ljubljana: Park, 1992), 11.</ref> Največja koncentracija Judov je na bila na področju današnje Židovske ulice in Židovske steze.
 
== Zgodovina ==
Kdaj točno je getočetrt pričelpričela obstajati, ni točno znano, največ podatkov o njegovemnjenem obstoju pa je iz zadnje četrtine 15. in prve četrtine 16. stoletja.
 
Prvi zanesljivi vir o naselitvi Judov v Ljubljani je iz leta 1327 in sicer privilegij [[Henrik VI. Koroški|Henrika VI. Koroškega]], s katerim je kot upravitelj [[Kranjska|Kranjske]] dovolili skupini Judov iz [[Čedad]]a in [[Gorica|Gorice]], da se naselijo v Ljubljani in tu ustanovijo [[banka|banko]].<ref name="Etnolog 1994">[[Mihaela Hudelja]]: ''Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja''. v ''[[Etnolog (revija)|Etnolog]]'' 4 (1994), 120.</ref> Slednji so se naselili na področju Novega trga, ki je bil večinoma v posesti deželnega gospoda, ki je izdal privilegij.<ref name="Etnolog 1994"/>
Vrstica 10:
Posledično se je na področju med [[Dvorni trg, Ljubljana|Dvornim]] in Novim trgom, Gosposko ulico in [[Ljubljanica|Ljubljanico]] izoblikovala četrt, ki je imela središče na današnji Židovski stezi in ulici.<ref name="ReferenceA"/> Judje se niso bili prisiljeni naseliti izključno na tem področju, saj obstajajo zgodovinski viri, ki govorijo o naselitvi Judov tudi v drugih predelih Ljubljane; tu je bila le največja koncentracija Judov v Ljubljani.<ref name="Ljubljane 1992"/>
 
Poleg plačila zakupnine za hiše, ki so bile v lasti deželnega gospoda, so bili Judje odgovorni za gradnjo in vzdrževanje dela [[ljubljansko obzidje|mestnega obzidja]], in sicer del od [[vicedom]]ove hiše na Novem trgu do vključno obrambnega stolpa ob Ljubljanici.<ref>[[Mihaela Hudelja]]: ''Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja''. v ''[[Etnolog (revija)|Etnolog]]'' 4 (1994), 121.</ref>
 
Iz zapisov je znano, da je v Ljubljani vsaj dve stoletju obstajala [[sinagoga]] oz. molilnica, a ne obstajajo dovolj podrobni podatki, kje točno se je nahajala in katere vse dejavnosti so potekale v njej.<ref>[[Mihaela Hudelja]]: ''Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja''. v ''[[Etnolog (revija)|Etnolog]]'' 4 (1994), 123.</ref> Po ljudskem izročilu naj bi se sinagoga nahajala v hiši na današnji Židovski stezi št. 4.<ref name="ReferenceA"/>
 
Konec ljubljanske judovske četrti predstavlja leto 1515, ko je tedanji cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] izdal mestu pravico do izgona Judov iz Ljubljane in prepovedi ponovne naselitve Judov.<ref>[[Vlado Valenčič]]: ''Židje v preteklosti Ljubljane'' (Ljubljana: Park, 1992), 26.</ref>
 
== Viri in opombeOpombe ==
{{opombe|2}}
 
Vrstica 23:
* [[Judje v Sloveniji]]
* [[zgodovina Ljubljane]]
 
{{hist-stub}}
{{ljubljana-stub}}
 
[[Kategorija:Judje v Sloveniji]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Judovska_četrt_v_Ljubljani«