Bitka za Atlantik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Bitka za Atlantik je za Nemce izgubljena:
Popravljenih več napak slabega prevajanja (večkrat je bil uporabljen glagol morati namesto moči), in izraz eskortna letalonosilka spremenjen v ustreznejši spremljevalna letalonosilka. |
|||
Vrstica 104:
=== Bitka za Atlantik je za Nemce izgubljena ===
[[Slika:Hedgehog anti-submarine mortar.jpg|thumb|200px|left|Izredno učinkovito protipodmorniško orožje je bilo t.i. ''Jež''.]]
V začetku aprila so, v skladu z novo zavezniško strategijo, v konvoje začele prihajati
Prelomnica v vojni za Atlantik je bila bitka za konvoj ''ONS 5'', ki je plul južno od [[Grenlandija|Grenlandije]]. Konvoj s 42 trgovskimi ladjami je zasledovalo kar 51 podmornic. Močno aprilsko neurje je v dneh pred bitko razbilo konvoj kot tudi formacijo podmornic, zato je bil napad za nekaj časa prekinjen. 4. maja je trideset podmornic končno napadlo konvoj in potopilo 5 ladij, naslednji dan pa še 4. Oboroženo spremstvo konvoja tokrat ni odigralo pasivne vloge, ampak se je takoj odpravilo na lov za podmornicami in potopilo 9 podmornic, letala iz [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] pa so potopila še dve podmornici. V naslednjih dneh se stvari za Nemce niso kaj dosti spremenile, od devetih konvojev ki so prečkali Atlantik so napadli le tri in potopili skupaj pet ladij pri tem pa izgubili 13 podmornic. Vse je kazalo, da so zavezniki odkrili pravo formulo za boj proti podmornicam. Zanje je bil velik uspeh konvoj ''SC 130'', ki na svoji poti čez Atlantik ni izgubil niti ene same ladje, čeprav ga je neprestano ogrožalo 32 podmornic. Nemci pri tem konvoju niso imeli sreče saj so izgubili kar pet podmornic. Pri naslednjih konvojih pa se je spremstvo tako okrepilo, da se podmornice sploh niso
Dönitz je bil nad izgubami šokiran, zato se je odločil da bo strategijo svojih podmornic malo spremenil. Po novi strategiji so podmornice smele napadati tudi oborožene ladje, kar je bilo prej nezaželeno zaradi prevelikega tveganja. Še posebej zaželena tarča so bili rušilci. Pri lovu na te ladje pa se je pojavil problem, rušilci so imeli majhen ugrez zato se je dostikrat zgodilo da je torpedo zaplul pod ladjo in jo zgrešil. Problem so rešili z akustičnim torpedom proti kateremu pa so zavezniki hitro našli rešitev. Za ladjo so vlekli bojo, ki je oddajala močnejši zvok kot je bil zvok motorjev ladje. Spremenila se je tudi nemška strategija boja proti letalom, do sedaj so se podmornice morale skriti čim se je na nebu pojavilo letalo, po novi strategiji pa so ga morale napasti. Zato so dobile tudi močnejšo protiletalsko oborožitev in bile na začetku kar uspešne, vendar so se razmere ponovno hitro zasukale ko so zavezniki odkrili novo taktiko. Zavezniki so proti podmornicam začeli uporabljati tudi novo kombinacijo radarja in reflektorja, tako so podmornice postale ranljive tudi ponoči, ko so na površini polnile svoje akumulatorje.
Vrstica 116:
Premestitev nemških podmornic na področje osrednjega Atlantika je dala zaveznikom možnost, da so v Sredozemlje in v Anglijo nemoteno pripeljali vojake in opremo potrebno za izkrcanja v letih 1943 in 1944. Hkrati pa so poleti 1943 proti podmornicam sprožili trimesečno ofenzivo v kateri so potopili 16 podmornic pri tem pa izgubili le en tanker in tri letala. Cilj protipodmorniške ofenzive je bil Biskajski zaliv, izhodiščna točka nemških podmornic za nadaljevanje poti na osrednji Atlantik. Med julijem in avgustom 1943 so zavezniki tam odkrili in napadli 55 podmornic, potopili so jih 17, 6 pa poškodovali. Zaradi tega je Dönitz prenehal pošiljati podmornice na odprto morje iz biskajskih oporišč. Da bi se te izognile sovražniku so plule ob Španski in Portugalski obali in se tako izognile zavezniškim radarjem.
Da bi se vojna na morju ponovno obrnila v nemško korist so začeli Nemci v oborožitev uvajati nove tehnologije kot je bil npr. akustični torpedo, šnorkel in novo Walterjevo turbino. Vse te iznajde so bile za tisti čas revolucionarne vendar so bile prepozne in niso
Srede septembra 1943 so Nemci v upanju na najbolje na Atlantiku začeli novo ofenzivo. Potopili so 3
Ulov v letu 1944 je bil za Nemce porazno slab, za zaveznike pa izredno uspešen saj so samo v januarju potopili 15 podmornic. Maja je nemška podmornica ''[[U-66]]'' poročala v poveljstvo ''»V osrednjem Atlantiku je še huje kot v Biskajskem zalivu«''. 6. junija so se zavezniki [[operacija Overlord|izkrcaliv Normandiji]], zato je Dönitz proti zavezniškemu ladjevju poslal vse razpoložljive podmornice. Zavezniki so to pričakovali in desantno ladjevje dobro zavarovali. V naslednjih dneh so potopili 14 podmornic. Avgusta je [[Bretanija]] ostala odrezana od zaledja, zato je Dönitz ukazal vse podmornice premestiti v Norveška in Nemška pristanišča. V zadnjih mesecih leta 1944 so posamezne podmornice potopile 24 ladij, večinoma v britanskih obalnih vodah, zavezniki pa so v tem obdobju potopili 55 podmornic. V začetku leta 1945 so imeli Nemci operativno sposobnih še 144 podmornic. V februarju je norveška pristanišča zapustilo 41 podmornic, tiste, ki so bile opremljene s šnorklom so se brez večjih težav prebile na operativna območja, ostale niso imele te sreče, saj so jih odkrila zavezniška letala in potopila. Od januarja do aprila so podmornice tako potopile 51 ladij. Konec marca 1945 je v smeri ZDA izplula zadnja skupina podmornic, kar je v ZDA sprožilo pravo paniko saj so ljudje mislili da so podmornice opremljene z raketami podobnim tistim, ki so padale na London in ostala evropska mesta. Preplah je bil zaman saj je ameriško 10. ladjevje uničilo vse podmornice namenjene proti ZDA. Nekaj tednov pred koncem vojne je na prvo bojno nalogo zaplula podmornica tipa ''XXI'', ki je bila tako uspešna da zavezniki sploh niso vedeli da nemoteno pluje v njihovih obalnih vodah. Do konca vojne so bile operativne samo tri tovrstne podmornice kar je bilo občutno premalo da bi spremenile potek dogodkov.
| |||