Bitka za Atlantik: Razlika med redakcijama

 

Nova taktika se je imenovala taktika krdel po nemškem izrazu ''»Rudel Taktik«'' oz. taktika volčjih krdel po angleškem izrazu ''»Wolfpack Tactics«''. Ta revolucionarna taktika je imela svoje začetke še v prvi svetovni vojni, izdelana pa je bila posebej za napade na konvoje ladij. Potekala pa je tako. Po prostranem Atlantiku so bile razporejene nemške opazovalne podmornice. Ko je podmornica odkrila konvoj in ugotovila njegov položaj, hitrost in smer plovbe, je te podatke sporočila v Dönitzovo poveljstvo, od koder so vsem podmornicam, ki so bile v bližini konvoja, ukazali naj se zberejo na določenem območju. Podmornice so nato zasledovale konvoj in čakale na primeren trenutek za napad. Ključnega pomena pri napadu je bilo presenečenje. Podmornice so napad izvajale usklajeno ter so med seboj komunicirale. Napad je po navadi potekal iz več strani kar je ladje v konvoju še bolj zmedlo. Nekatere bolj drzne podmornice pa so med napadom zaplule tudi v središče konvoja in tam torpedirale svoje žrtve.

V letu 1940 sta jo najslabše odnesla počasni konvoj ''SC7'' in hitri konvoj ''HX 79''. V prvem konvoju je bilo 34 ladij, Nemci so jih potopili kar 14, s čimer je bil konvoj razbit. Napada na ta konvoj sta se udeležila tudi podmorniška asa Kretschmer (''[[U-99]]'') in Schepke (''[[U-100]]''). Nič bolje se ni pisalo konvoju ''HX 79'', ki je sledil konvoju ''SC7''. Konvoj je izgubil 13 ladij, napada pa se je udeležil še tretji podmorniški as Günther Prien (''[[U-47]]''). Napadi so se nadaljevali, v začetku decembra 1940 je krdelo šestih podmornic napadlo konvoj ''HX 90'' in v njem potopilo 11 ladij.

 

=== Bitka se ponovno širi na osrednji Atlantik ===

[[Slika:Convoy en route to Capetown.jpg|thumb|200px|Prizor iz bitke za Atlantik - zavezniški konvoj na poti v Cape Town]]

 

30. januarja 1943 je Erich Raeder odstopil iz položaja poveljnika nemške mornarice, nadomestil pa ga je Karl Dönitz, dotedanji poveljnik podmorniškega ladjevja. Ta je v mornarico vpeljal številne spremembe, med katerimi je bila najbolj pomembna ta, da se je povečalo število zgrajenih podmornic ter njihovo vzdrževanje. Novi poveljnik pa je tudi lažje našel skupno točko med letalstvom in mornarico.