Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 28 zlogov ,  pred 5 leti
m
Premaknjena slika
{{drugi pomeni}}
 
[[File:Dinaric Alps subdivisions-fr.svg|thumb|left|300px|Razdelitev Dinarskega gorstva, v katero spada Kras (A1)]]'''Krás''' je [[kamen|kamnito]] ozemlje, kjer vpliv [[voda|vode]] na [[apnenec]] ustvarja posebne površinske oblike, [[jama|jame]] in značilna [[podzemlje|podzemeljska]] pretakanja.
[[Slika:12 Rilkejeva pot (2).jpg|thumb|250px|right|Kraške pečine nad morjem pri Devinu]][[Slika:Karst beyond Trieste.jpg|right|250px|thumb|Kras nad [[Trst]]om]]
[[Slika:Kras-Nanos-jesen.JPG|right|250px|thumb|[[Vinorodni okoliš Kras]]]]
Kraška [[planota]] se nam predstavi kot gola punca/fant [[kraška griža|griža]] brez prave možnosti [[kmetijstvo|kmetijstva]] zaradi pomanjkanja zemlje in površinskih voda. In vendar bi brez vode kras ne obstajal, saj ga prav [[padavine]] izoblikujejo. V naravi ni [[kemija|kemično]] čiste vode, temveč ji je vedno primešan [[ogljikov dioksid]], ki se nahaja v [[zrak]]u. Zemlja ali ''humus'', ki nastaja z razkrojem [[organska snov|organskih snovi]] in s [[presnova|presnovo]] [[organizem|organizmov]], vsebuje še veliko več ogljikovega dvokisa. Kadar dežuje, voda prenaša zemljo med kamenje in s tem omogoča, da ogljikov dvokis pride v neposredni [[stik]] z apnencem in ga razjeda. Tako nastajajo luknje in jame. Ko najde [[pot]] v jamo večji dotok vode ([[reka]]), se jama še hitreje širi in ustvarja podzemeljska [[jezero|jezera]] in [[udornica|brezna]]. Zaradi pronicanja vode iz površine se v jamah ustvarjajo [[kapnik]]i raznih vrst. Na površini pa nastajajo značilne oblike [[kraška dolina|dolin]] in vrtač, [[kraški izvir|bruhalniki]] in [[ponor in požiralnik|požiralniki]], ponori in [[kraški izvir|obrhi]].
 
[[File:Kras geoloska sestava.JPG|thumb|450px|[[Kras (področje)|Pravi kras]] se nahaja na vrhu erodirane [[antiklinala|antiklinale]], ki jo sestavljajo geološke apnenčaste plasti.<br/>Risba prikazuje približno lego različnih geoloških plasti, ki tvorijo kraško površino in navaja geološka obdobja njihovega nastanka.]]Tržačan [[Carlo D'Ambrosi]], eden največjih poznavalcev krasa, je že v [[1960|šestdesetih]] letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] postavil [[teorija|teorijo]] o razvoju krasa, ki je danes splošno sprejeta. Na Tržaškem ji pravijo »teorija o žogi za [[rugby]]« ali o »zakopani žogi«. Zaradi približno [[oval]]ne (jajčaste) oblike Klasičnega krasa, ga D'Ambrosi primerja z žogo, ki se zaradi [[tektonika|tektonskega]] premikanja še vedno počasi dviga med dvema [[sinklinala]]ma (Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom). Kraška dejavnost pa sproti razjeda kamen in voda »spira« površino ozemlja iz [[Volniška brda|Volniških brd]], koder poteka današnja [[država|državna meja]], navzdol. [[Drobir]], ki pri tem nastaja, počasi leze po obli površini do vznožja Kraške planote, kjer nastaja [[fliš]]. Tako se imenuje [[teren]], ki bi ga s skromno [[razlaga|razlago]] lahko primerjali neki [[vrsta|vrsti]] debelega [[grušč]]a, ki obdaja ves Kras.
 
== Raziskovanje krasa ==
Ozemlje na [[jugozahod]]u Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano tudi pod imeni [[Kras (področje)|Pravi kras]] ali Tržaški kras, toda to ni edino kraško ozemlje v naših krajih. Skoraj [[polovica]] Slovenije (43 %) je na [[apnenec|apnenčasto]]-[[dolomit]]nem ozemlju, torej kraška. [[Kras v Sloveniji|Slovenski kras]] je med najbolj raziskanimi kraškimi področji na svetu.
 
[[File:Dinaric Alps subdivisions-fr.svg|thumb|right|250px|Razdelitev Dinarskega gorstva, v katero spada Kras (A1)]]Razen Slovenije, je tudi vsa [[obala]] [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] iz apnenca, od [[Istra|Istre]] pa do [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]], s skupnim imenom [[Dinarski kras]]. Začenja se že v Sloveniji z [[Notranjska|Notranjskimi]] planotami in v [[Istra|Istri]], nato se nadaljuje preko [[otok]]ov in vse [[Dalmacija|Dalmatinske]] obale do Grčije. Je najobsežnejše kraško področje v [[Evropa|Evropi]]. Poznamo ga pod raznimi lokalnimi imeni, tako ločimo Istrski kras, Liburnijski kras v Dalmaciji, [[Bosna|Bosanski]] kras, Vjetrena brda v [[Črna gora|Črni gori]], Kučaj v [[Srbija|Srbiji]], Albansko gorstvo in [[Peloponez|Peloponeško]] pokrajino. Značilnost Dinarskega krasa je obilje [[kraško polje|kraških polj]]. Naj omenimo na primer Kopajsko polje v Grčiji, kjer so že v [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]] izkopali odtočni [[prekop|kanal]], ki je polje popolnoma izsušil in omogočil obdelovanje tal.
 
Popolnoma brez kraškega ozemlja je sploh malo [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]] - [[Finska]], [[Danska]] in [[Nizozemska]]. [[Kras v Evropi|Evropski kras]] je zelo raznolik, saj ne zajema samo apnenčastih tvorb, kot jih poznamo pri nas. Največja evropska jama je v [[gips]]u ([[Optimističeska jama]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]).
378

urejanj