Pretorijanski prefekt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Poveljnik pretorijske straže |
Pretvorba v državnega uradnika |
||
Vrstica 12:
V poznem cesarstvu je pretorijanski prefekt postal visok državni funkcionar, ki je bil hkrati načelnik državne uprave in poveljnik pretorijanske straže. [[Dioklecijan]] je s svojimi reformami državne uprave in vojske njihovo moč zelo oklestil.
===Pretvorba v državnega uradnika===
[[Slika:Notitia dignitatum - insignia praefecti praetorio per illyricum.jpg|thumb|right|200px| Insignije pretorijanskega prefekta [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]], opisane v [[Notitia Dignitatum|Notitii Dignitatum]]: slonokoščena črnilnik in peresnica (''teca''), kodicil o imenovanju za prefekta na modro pogrnjeni mizi in bojni voz<ref>C. Kelly (2004), ''Ruling the later Roman Empire'', Harvard University Press, ISBN 978-0-674-01564-7, str. 41.</ref>]]
Pretorijanski prefekt je poleg svojih vojaških funkcij postal pristojen tudi za kriminalne zadeve, ki jih ni izvrševal kot delegat ampak kot predstavnik cesarja. Z dekretom cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] iz leta 331 priziv na prefektove razsodbe ni bil mogoč. Podobno pristojnost v civilnih zadevah je dobil šele v času [[Septimij Sever|Septimija Severja]]. Za položaj pretorijanskega prefekta je bilo torej potrebno poznavanje [[Pravo|prava]], zato so ga pod [[Mark Avrelij|Markom Avrelijem]] in [[Komod|Komodom]], še bolj pa pod Severji, zasedali najboljši pravniki svojega časa, med njimi Papinijan, Ulpijan, Pavlus in Ivan Kapadočan. Vojaške kvalifikacije prefekta so se vedno bolj umikale v ozadje.
Z [[Dioklecijan|Dioklecijanovo]] uvedbo [[Tetrarhija|tetrarhije]] okoli leta 296 se je število pretorijanskih prefektov povečalo. Postali so vojaški in civilni načelniki štabov obeh avgustov, ne pa tudi obeh cezarjev. Vsak prefekt je upravljal eno od štirih četrtin cesarstva, ki so pod Konstantinovimi sinovi okoli leta 330 postale pretorijanske prefekture.
Po letu 395 sta obstajala dva cesarska dvora, prvi v [[Rim|Rimu]] (kasneje v [[Ravena|Raveni]]) in drugi v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], štiri pretorijanske prefekture pa so ostale največje ozemeljske enote cesarstva. Vsebovale so več [[Rimska dioceza|diocez]], v katerih je bilo več [[Rimska provinca|provinc]]. Dioceze so upravljali vikarji.
Pod Konstantinom I. je vojaške zadeve v pretorijanskih prefekturah prevzel ''[[magister militum]]'', pretorijanski prefekt pa je postal najvišji civilni funkcionar v cesarstvu.
==Sklici==
| |||