Charles Nodier: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 35:
Nodier je dobro razlikoval [[Slovenščina|slovenščino]] od [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]], vendar je oba jezika smatral za narečji »ilirščine«. »Ilirski« material njegovih člankov se večinoma nanaša na [[Dalmacija|Dalmacijo]] in le malo na slovenski del Ilirije, saj so mu Dalmatinci mogli nuditi več tiskanih virov v njemu razumljivih jezikih. Pomen njegovega književnega delovanja na ilirskih tleh je velik zato, ker je t.i. francoski duh prvikrat stopil v neposredni stik z južnoslovansko duševnostjo in zavestno hotel z dejanji sodelovati pri njeni izgraditvi in izpopolnitvi.Z naklonjenostjo je obravnaval slovenske podložnike, ki so se upirali fevdalnim dajatvam.
Navdušil ga je baron [[Žiga Zois|Ž. Zois]], katerega je globoko spoštoval in ga imenoval za največjega evropskega [[Mineralogija|mineraloga]]. Cenil je tudi [[Valentin Vodnik|Vodnikovo]] [[Filologija|filološko]] znanje, bila sta prijatelja ter si izmenjavala knjige. Poleg njiju je Nodier gojil odnose še z drugimi slovenskimi, hrvaškimi (dalmatinskimi) in nemškimi intelektualci.
Prizadeval si je zainteresirati francoske [[Knjigarnar|knjigarnarje]] za ilirski trg - tako je na primer pozval ženevskega knjigarnarja Paschouda, naj del svoje knjižne zaloge namesti v Ljubljani. Guvernerju Bertrandu je celo predložil načrt za ustanovitev svobodne ilirske akademije s sedežem v Ljubljani. Ta ideja se je porodila že nekaj let pred njim, ko je A. Sorkočević svetoval ilirski [[Vlada|vladi]], naj se osnujeta za Ilirce 2 akademiji: v [[Dubrovnik| Dubrovniku]] in Ljubljani.
| |||