Charles Nodier: Razlika med redakcijama

Ob novem letu 1813 je bil že v Ljubljani, kjer ga je razočarala preprostost dodeljenega mu stanovanja, čudil pa se je razkošnosti članov francoske kolonije. 15. januarja so ga instalirali za bibliotekarja mestne knjižnice (danes znana kot [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]), kljub ugovoru [[Anton Codelli (politik)|župana Codellija]], ki je opiraje se na ilirski statut terjal to mesto za domačina [[Matija Kalister|Kalistra]]. Nodier pa ni toliko časa posvečal knjižnici, v kateri je Kalister še dalje opravljal posle, temveč se je osredotočil na uradni list, ki se je pod njegovim vodstvom dvignil skoraj na višino literarnega časopisa. Leta 1813 je list izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedni nemški izdaji (nekaj poslednjih številk tudi v italijanskem jeziku). V časopis je uvedel literarne, zgodovinske, zemljepisne in prirodopisne [[Feljton|feljtone]], v katerih se je ukvarjal zlasti z ''"ilirskimi''" stvarmi, kolikor mu je to dopuščalo neznanje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] in [[Nemščina|nemščine]].

Zaradi uporabe prefinjenega jezika in svežih idej je že v svoji dobi užival glas najboljšega poznavalca francoščine. Skušal je tako med svojimi rojaki kot med domačini zbuditi zanimanje za posebnosti ilirskih provinc . Od tod njegov načrt ''"ilirske statistike''", s katerim skuša podati opis [[Ilirija (država)|Ilirije]] v vseh mogočih [[Kultura|kulturnih odnosih]]. Sodelavce je iskal tudi med slovanskimi izobraženci, vendar je bil njihov odziv malenkosten.

23 člankov, ki jih v glavnem obsega njegova [[Statistika|statistika]], govori o marsičem:

* [[Zgodovina|zgodovini]] in [[Geografija|zemljepisu]] Ilirije; o južnoslovanski folklori (pod vplivom [[Alberto Fortis|Fortisove]] knjige »''Viaggio in Dalmazia«'')

* slovstvu (objavil je delni prevod »Hasanaginice«, drugi po vrstnem redu izmed dosedanjih 14 francoskih prevodov; v prozi je prevedel Djurdjevićevega »''Svećnjaka'' itd.);

* [[Jezikoslovje|jezikoslovju]] (zanimiv je spis »''Langue illyrienne«'', v katerem s pomočjo 25 etimologij dokazuje izvor nekaterih francoskih besed iz »ilirskih«, predpostavljajoč, da je poleg [[Kelti|keltščine]] in [[Galščina|galščine]] »ilirščina« eden izmed prvotnih evropskih jezikov)

Prizadeval si je zainteresirati francoske [[Knjigarnar|knjigarnarje]] za ilirski trg - tako je na primer pozval ženevskega knjigarnarja Paschouda, naj del svoje knjižne zaloge namesti v Ljubljani. Guvernerju Bertrandu je celo predložil načrt za ustanovitev »svobodne ilirske akademije« s sedežem v Ljubljani. Ta ideja se je porodila že nekaj let pred njim, ko je A. Sorkočević svetoval ilirski [[Vlada|vladi]], naj se osnujeta za Ilirce 2 akademiji: v [[Dubrovnik| Dubrovniku]] in Ljubljani.