Fran Detela: Razlika med redakcijama

Detela je pripadal krogu katoliških književnikov. Njegovo prvo objavljeno delo je bila [[povest]] ''Malo življenje'', ki je izšla 1882 v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Tako kot v ''Malem življenju'' tudi v naslednjih dveh povestih ''Prihajač'' (1888) in ''Gospod Lisec'' (1894) realistično prikazuje življenje na kmetih in značilne pojave začetnega [[kapitalizem|kapitalizma]] na [[vas]]i. Pisatelj, ki je poznal [[francozi|francoske]] [[realizem|realiste]] je sicer po njihovem zgledu slikal ''milje'' (okolje, ki koga obdaja ali v katerem živi), toda njegovi nazori se niso skladali z nazori kritičnega realizma, zavzemal se je za tradicijo in patriahalnostpatriarhalnost na vasi.

V svojem najboljšem delu ''Trojka'' (1897) je prikazal vaške graščake in tri dolenjske visokošolce , ki so študirali na Dunaju. Zaupljivi Lovro Bojanec doživi mnogo preizkušenj in najde pot v urejeno življenje, marljivi in vzorni dr. Vladimir Dragan tragično propade, gizdalinski izkoriščevalec Radivoj Čuk pa bo še nadalje razglašal gostobesedno rodolubjerodoljubje in posedal po dunajskih kavarnah. Med ženskim svetom je osrednja oseba koketa Irma Majerjeva, ki je »trojki« mešala glave, a jo ustreli njen zapeljevalec, baron Berger.

Detela je imel smisel tudi za smešne strani žvljenja, vendar njegova [[satira]] ni bila bridka. V večini svojih del je bil bolj vzgojitelj kot umetnik. Različna aktualna vprašanja s poučno tendenco ali rahlo [[ironija|ironijo]] obravnavajo povesti ''Rodoljubje na deželi'' (1908), ''Novo življenje'' (1908), ''Delo in denar'' (1910), ''Sošolci'' (1911), ''Tujski promet'' (1912), ''Svetloba in senca'' (1916), ''Vest in zakon'' (1927). Najboljše Detelove [[humoreska|humoreske]] in satire so: ''Kislo grozdje'' (18331883), ''Žrtva razmer'' (1912), ''Spominska plošča'' (1914), ''Trpljenje značajnega moža'' (1916), ''Nova metoda'' (1917), ''Kapitalist Rak'' (1923).

Detela je napiaslnapisal dva zgodovinska [[roman]]a iz zadnjih let [[Celjski grofje|celjskih grofov]]: ''Veliki grof]'' (1885]) in ''Pegam in Lambergar'' (1891). Zadnji je dolgo let veljal za najboljši slovenski zgodovinski roman, vendar je v njem premalo psihološke utemeljitve in plastičnih opisov. Napisal je tudi zgodovinski povesti ''Hudi časi'' (1894, iz francoskih časov) in ''Takšni so'' ([1900], o katoliških [[mučenec|mučencih]] v [[protestantizem|protestantskih]] časih), ki pa sta vsebinsko šibki.

{{lifetime|1850|1926|DEFAULTSORT:Detela, Fran}}