Zgodovina Velike Britanije: Razlika med redakcijama

»Stari dominioni« so izšli iz vojne kot avtonomne države, westminstrski zakon pa je njihovo neodvisnost potrdil. [[Velikonočna vstaja]] na Irskem je pripeljala do delitve otoka. V sestavi Združenega kraljestva je ostala samo [[Severna Irska]], kjer so bili v večini [[protestanti]], vendar so se v 70. in 80. letih 20. st. spet začeli hudi spopadi med katoliškimi republikanci, ki se hočejo združiti z Republiko Irsko, in protestantskimi lojalisti, ki želijo ohraniti vezi z Veliko Britanijo. Za vzdrževanje reda in boj so na Severno Irsko poslali britanske čete. V [[2. svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Velika Britanija pod vodstvom predsednika vlade [[Winston Churchill|sira Winstona Churchilla]] igrala pomembno vlogo v zmagi nad silami osi, saj se je [[1940]] do [[1941]] sama postavila po robu dotlej nepremagljivi Nemčiji. Po vojni je [[laburisti|laburistična]] vlada [[Clement Attlee|Clementa Attleeja]] vzpostavila »državo blaginje«. Istočasno se je začel britanski kolonialni imperij preoblikovati v [[Britanska skupnost narodov|Britansko skupnost narodov]], v katero se je vključilo okrog 50 neodvisnih držav, začenši z neodvisno Indijo [[1947]]. Ob koncu 80. let 20. st. je bila [[dekolonizacija]] skoraj zaključena in Velika Britanija je prenehala biti svetovna velesila, čeprav je obdržala jedrsko oborožitev. Pod vodstvom konzervativne predsednice vlade [[Margaret Thatcher]] je potekalo obsežno prestrukturiranje gospodarstva. Leta [[1973]] se je Velika Britanija priključila [[EU|Evropski uniji]].

 

 

[[de:Geschichte der Britischen Inseln]]