[[Slika:Bratuz Lojze.jpg|thumb|200px|Goriški skladatelj [[Lojze Bratuž]] je 25. decembra 1926 umrl, potem ko so ga fašisti prisilili požreti strojno olje, ker si je upal v cerkvi voditi pevski zbor, ki je pel nabožne pesmi v slovenskem jeziku.]]Do leta 1927 so vse šole postale italijanske, za poitalijančevanje in fašizacijo slovenske mladine pa so vzpostavili posebne organizacije.{{quote|Skupine italijanksihitalijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale po Trstu ter drugih primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence in Hrvate. Plačani fašistični zločinci so jih nekaznovano pobijali ter uničevali njihovo imetje|Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožuje, Založba Lipa 1999}}Fašizem je pri Slovencih izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do oboroženega. Ilegalni odpor je v Julijski Krajini sprožila organizacija [[Orjuna]] iz Jugoslavije, ki je zaradi izgubljenih ozemelj gojila sovraštvo do Italije in fašizma ter je izvajala teroristične, zastraševalne in druge akcije.
Duhovniki so bili od leta 1920 združeni v [[Zbor svečenikov sv. Pavla]], ki je dejansko bdel nad vsem življenjem Primorcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Granda, Stane |year=2008 |title=Mala zgodovina Slovenije |place=Celje |publisher=Celjska Mohorjeva družba |page=266 |cobiss=242039296}}</ref>
