Primorska: Razlika med redakcijama

Leta 1924 je poleg Orjune nastala še organizacija za Slovence in Hrvate v Julijski Krajini, in se je imenovala [[TIGR]]. Nastala je iz želje po radikalnejšem odporu proti italijanski fašistični politiki. Njen glavni namen je bil z nasilnimi akcijami zbuditi pozornost svetovne javnosti, ustrahovati organizatorje raznorodovalne politike, Slovence pa spodbuditi k uporu in jih navdati z upanjem v možnost združitve z matično domovino. Glavne akcije so bile požigi fašističnih šol in ustanov, pa tudi napadi na oddelke [[fašistična milica|fašistične milice]] in posamezne fašiste. Proti osumljencem je država organizirala sojenja posebnega sodišča za zaščito države. Prvo večje sojenje je bilo v [[Pulj]]u leta 1929, naslednje pa je bilo februarja 1930 v [[Trst]]u, ko so zaradi eksplozije v uredništvu fašističnega časnika [[Il popolo di Trieste]] razkrinkali organizacijo in obsodili njene voditelje. Štirje, to so bili [[Ferdo Bidovec]], [[Fran Marušič]], [[Zvonimir Miloš]] ter [[Alojz Valenčič]] so bili obsojeni na smrt in ustreljeni v [[Bazovica|Bazovici]]. Številni drugi pa so bili obsojeni na takšne in drugačne kazni. RevolucionarnaUporniška dejavnost je tako za nekaj časa zamrla, ponovni zagon pa je dobila v letih pred drugo svetovno vojno.: Takoizvedene so revolucionarjibile požigalirazne italijanska skladiščasabotaže, razstrelilikot progona primer požigi skladišč in razstrelitev želežniške proge pri [[Trbiž]]u ter izvajali razne sabotaže. [[Tajna policija]] pa je organizacijo leta 1940 odkrila in obtožene so obsodili na [[drugi tržaški proces|drugem tržaškem procesu]] decembra 1941, med njimi pet na smrtno kazen. To so bili [[Pinko Tomažič]], [[Viktor Bobek]], [[Ivan Vadnal]], [[Simon Kos]] in [[Ivan Ivančič]]. Fašistične oblasti pa kljub ukrepom niso mogle preprečiti, da se Primorci ne bi vključevali v nastajajoče osvobodilno gibanje, ki so ga dojemali kot nadaljevanje odpora proti fašizmu.