Mistika: Razlika med redakcijama

Najstarejša tradicija misticizma se pojavi v Hinduistični kulturi{{cn}}. Temelji na njihovem jaz-u oziroma [[Atman]]u (posamezni "jaz" vsakega človeka), ki je poistosvetljen z njihovim višjim jazom ali [[Brahman]]om (ta višji jaz naj bi bil "jaz" stvarstva). Mistika se pojavlja tudi v [[Budizem|Budistični]] kulturi, ki se je razvila iz hindujske. Najbolj znana in najstarejša je Zen-budistična šola, ki se je razvila v 6. stoletju na Kitajskem in se je kasneje razširila na Japonsko. Učenje zena pogosto temelji na zastavljanju navidez nesmiselnih ugank - [[koan]]ov. Za razrešitev le-teh, je potrebno razsvetljenje, ki vodi v [[Nirvana|nirvano]](blaženo stanje srca). Poznamo različne oblike budizma: ena izmed bolj znanih je Tantra-Budizem, katerega učenje temelji na strogih vajah duha in telesa, ki kasneje pripeljejo človeka do mističnega spoznanja. Mistika se pojavi tudi na Kitajskem. Njen začetnik oziroma utemeljitelj pa je filozof [[Lao-Tzu]]. Opazna je tudi v Stari Grčiji(starogrška mistika), v dobi [[neo-platonizemneoplatonizem|neoplatonizma]]. Ta je bil osnovan na filozofiji Platona, v kateri se poznajo sledovi mističnih religij. V Islamski kulturi pa je mistika prisotna v [[Sufizem|Sufizmu]], ki je prevzet po Hinduistični obliki misticizma.

Prvi veliki krščanski mistik je bil [[sv.sveti Pavel]] - njegovi najbolj znani zapiski z mistično podlago so pisma zapisana v [[Nova zaveza|novem testamentu]]. Krščanski misticizem se je razvil iz neoplatonizma. Znan je postal, ko je [[skolastikasholastika|skolastičnisholastični]] filozof [[JohnJanez ScotusDuns ErigenaSkot]] prevedel delo [[Pseudo-DionysiusDionizij Areopagit|Dionizija Areopagita]] iz grščine v latinščino in predstavil mistiko celotni Evropi.

V srednjem veku pa je bila mistika povezana z meništvom, saj je bilo veliko menihov hkrati tudi mistikov. Najbolj poznani mistiki so bili menihi vzhodne in zahodne cerkve. Še posebej izstopajo v 14. stoletju menihi s svete gore [[Atos]] v Grčiji na vzhodu, na zahodu pa [[sv. Bernard iz ClairvauxClairvauxa]]a, [[Frančišek Asiški]] in [[sveti Janez Svetokriškiod Križa]].

V 13. stoletju je bil eden izmed najpomembnejših mistikov [[JohannesMojster Eckhart]], znan kot Meister Echkart. Rojen je bil v viteški družini, v kraju Hochheim. Pri starosti 15 let se je pridružil redu [[Dominikanci|Dominikancevdominikancev]] in nadaljeval teološki študij. Leta 1302 je prejel diplomo iz teologije na Pariški univerzi. Kasneje (leta 1311) je bil tudi profesor teologije v Parizu. Od leta 1314 do 1322 pa je pridigal in poučeval v [[StrasburgStrasbourg]]u, kjer je bil zelo spoštovan mož.

Echakartova teologija je nadaljevala delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], vendar se je v njej še vedno pojavljal neo-platonizemneoplatonizem. Njegovo učenje o združenju duše in Boga, ga je pripeljalo do obtožb [[Panteizem|panteizma]]. Leta 1327 je Avignonski papež [[JohnJanez 22XXII.]] obtožil Echkarta [[Herezija|herezije]] ter ga poklical na zagovor.