Duhovniški roman: Razlika med redakcijama

'''Duhovniški roman oz. povest''' je [[pripovedništvo|pripovedni]] [[žanr|žanrski tip]] [[roman|romana]], ki vsebuje snov duhovniškega življenja. Glavna ali ena od glavnih oseb je [[duhovnik]],. okoliV kateregadrugih sejeziki razpletapojem glavnoni dogajanjeenciklopedično utrjen (npr. nem. ''Priesterroman'').

[[Bernarda Podlipnik]] ugotavlja, da je skupnaSkupna značilnost duhovniških romanov je poudarjena duhovnikova subjektivnost in predstavitev njegove celovite osebnostne podobe, ki se kaže razpeta med duhovnim in materialnim oziroma telesnim. Iz tega izhaja bivanjska problematika glavnega junaka. Glavna [[tematika|tema]] je konflikt znotraj duhovnika, ki se znajde v trikotniku: ženska, [[Cerkev]], mati. Najpogostejši [[motivi]] so [[ljubezen|ljubezenski]] motiv, [[etika|etični]] motiv, motiv materinematerina želježelja imeti sina duhovnika, motivizkrivljeni izkrivljenih odnosovodnosi znotraj Cerkve in [[folklora|folklorni]] motivi (npr. [[romanje|romanja]], nova [[maša]]).

V slovenski literaturi je količinsko duhovniški roman napredoval v 20. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. Najobsežnejši [[opus]] pripovednih spisov iz življenja duhovnikov je ustvaril [[Ivan Pregelj]], napisal je kar 7 duhovniških romanov.

*Hladnik, Miran Hladnik. ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 169-176. {{COBISS|ID=245948160}}

*Podlipnik, Bernarda Podlipnik. Duhovniška povest. ''Slava'' 7/2 (1993/94). 157–171. {{COBISS|ID=43276800}}