Vetrovnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Sporti je premaknil(-a) stran Vetrni tunel na Vetrovnik: najpog.
m tn
Vrstica 3:
'''Vetrni tunel''', tudi '''aerodinamični tunel''', je naprava, ki se uporablja za preučevanje toka zraka okoli objektov - [[Aerodinamika|aerodinamike]]. Vetrni tuneli so dolge cevi, ponavadi okrogle ali kvadratne oblike. Preučevani model je v sredini in je ponavadi fiksno nameščen na merilne naprave. Pretok zraka zagotavlja močan [[ventilator]], uporablja se tudi usmernike, ki zmanjšajo vrtinčenje ventilatorja in naredijo karseda enakomeren zračni tok. Včasih zraku dodajo trdne delce (dim), da se bolje vidi, kako zrak obteka objekt. Večinoma se uporabljajo za aerodinamično preučevanje vozil, pa tudi za stacionarne objekte, kot so [[nebotičnik]]i in [[most]]ovi.
 
Prvi vetrni tunel je bil izumljen leta 1871. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so zgradili več velikih vetrnih tunelov. Med [[hladna vojna|hladno vojno]] so bili zelo pomembni za razvoj nadzvočnih letal in raket. Redko se testira letala v pravi velikosti, ker so taki tuneli zelo veliki in dragi za upravljanje. Nadzvočni tuneli so sicer možni, vendar niso praktični, saj potrebujejo ogromne količine zraka, tudi pri samo kratkem testu. Razvoj računalniških modelov [[CFD]] ([[Computational fluid dynamics]] - [[računalniška dinamika tekočin]]) je zelo zmanjšal potrebo bo vetrnih tunelih. V Sloveniji ima F[[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|akultetaFakulteta za strojništvo]] v Ljubljani manjši vetrni tunel.
 
Pred pojavom vetrnih tunelov so zrakoplove testirali tako, da so jih premikali skozi zrak. V vetrnem tunelu se doseže iste rezultate, če je objekt fiksen in ga obteka zrak - tako ni potrebno testiranje v letu.