Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 299 zlogov ,  pred 5 leti
→‎Nastanek krasa: dodana slika
Kraška [[planota]] se nam predstavi kot gola punca/fant [[kraška griža|griža]] brez prave možnosti [[kmetijstvo|kmetijstva]] zaradi pomanjkanja zemlje in površinskih voda. In vendar bi brez vode kras ne obstajal, saj ga prav [[padavine]] izoblikujejo. V naravi ni [[kemija|kemično]] čiste vode, temveč ji je vedno primešan [[ogljikov dioksid]], ki se nahaja v [[zrak]]u. Zemlja ali ''humus'', ki nastaja z razkrojem [[organska snov|organskih snovi]] in s [[presnova|presnovo]] [[organizem|organizmov]], vsebuje še veliko več ogljikovega dvokisa. Kadar dežuje, voda prenaša zemljo med kamenje in s tem omogoča, da ogljikov dvokis pride v neposredni [[stik]] z apnencem in ga razjeda. Tako nastajajo luknje in jame. Ko najde [[pot]] v jamo večji dotok vode ([[reka]]), se jama še hitreje širi in ustvarja podzemeljska [[jezero|jezera]] in [[udornica|brezna]]. Zaradi pronicanja vode iz površine se v jamah ustvarjajo [[kapnik]]i raznih vrst. Na površini pa nastajajo značilne oblike [[kraška dolina|dolin]] in vrtač, [[kraški izvir|bruhalniki]] in [[ponor in požiralnik|požiralniki]], ponori in [[kraški izvir|obrhi]].
 
[[File:Kras geoloska sestava.JPG|thumb|450px|Kras se nahaja na vrhu erodirane [[antiklinala|antiklinale]], ki jo sestavljajo geološke apnenčaste plasti.<br/>Risba prikazuje približno lego različnih geoloških plasti, ki tvorijo kraško površino in navaja geološka obdobja njihovega nastanka.]]Tržačan [[Carlo D'Ambrosi]], eden največjih poznavalcev krasa, je že v [[1960|šestdesetih]] letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] postavil [[teorija|teorijo]] o razvoju krasa, ki je danes splošno sprejeta. Na Tržaškem ji pravijo »teorija o žogi za [[rugby]]« ali o »zakopani žogi«. Zaradi približno [[oval]]ne (jajčaste) oblike Klasičnega krasa, ga D'Ambrosi primerja z žogo, ki se zaradi [[tektonika|tektonskega]] premikanja še vedno počasi dviga med dvema [[sinklinala]]ma (Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom). Kraška dejavnost pa sproti razjeda kamen in voda »spira« površino ozemlja iz [[Volniška brda|Volniških brd]], koder poteka današnja [[država|državna meja]], navzdol. [[Drobir]], ki pri tem nastaja, počasi leze po obli površini do vznožja Kraške planote, kjer nastaja [[fliš]]. Tako se imenuje [[teren]], ki bi ga s skromno [[razlaga|razlago]] lahko primerjali neki [[vrsta|vrsti]] debelega [[grušč]]a, ki obdaja ves Kras.
 
== Raziskovanje krasa ==
378

urejanj