Klavdij Galen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 84.255.253.132 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Irena Plahuta |
→Objavljena dela: - dvojni oklepaj :S |
||
Vrstica 123:
Galen je eden najbolj plodovitih antičnih avtorjev in po obsegu objavljenih del se lahko meri z [[Avguštin iz Hipona|Avguštinom]].<ref name="kotrc">Kotrc RF, Walters KR. A bibliography of the Galenic Corpus. A newly researched list and arrangement of the titles of the treatises extant in Greek, Latin, and Arabic. Trans Stud Coll Physicians Phila. 1979 December;1(4):256–304</ref> Galenova besedila, ki so preživela do danes, predstavljajo skoraj polovico vse obstoječe literature antične Grčije.<ref name="ustun" /><ref name="kotrc" /> Skupno je avtor okrog 500 del.<ref name="IIIDorn2006">James E. McClellan III; Harold Dorn. ''[http://books.google.com/books?id=aJgp94zNwNQC Science and Technology in World History: An Introduction]''. JHU Press; 14 April 2006. ISBN 978-0-8018-8360-6. p. 92.</ref> Do danes je ohranjena manj kot tretjina njegovega korpusa. Leta 191 je požar uničil številna njegova dela, ki jih je nato napisal ponovno.<ref>{{navedi splet |title=Galen |url=http://www.livius.org/ga-gh/galen/galen.html |accessdate=15. marec 2014}}</ref>
Ker Galenovih del v antiki niso prevedli v latinščino in ker je zelo malo latinskih učenjakov poznalo grščino, je v [[srednji vek|zgodnjem srednjem veku]], po propadu [[Rimski imperij|Zahodnega Rimskega cesarstva]], Galen v Zahodni Evropi utonil v pozabo, z njim pa celotna grška tradicija na področju medicine. Galena in [[starogrška medicina|starogrško medicinsko tradicijo]] pa so na splošno še naprej poznali in spremljali v Vzhodnem Rimskem cesarstvu, splošno znanem kot [[Bizantinsko cesarstvo]]. Vsi ohranjeni Galenovi grški rokopisi so izpod rok bizantinskih učenjakov. V obdobju [[Abasidi|Abasidov]] (po letu 750) so se [[Arabci|arabski muslimani]] začeli zanimati za grška znanstvena in medicinska besedila. Zato je nekaj Galenovih besedil prevedenih v arabščino, pogosto izpod rok [[Sirija|sirskih]] [[krščanstvo|krščanskih]] učenjakov. Tako so nekatera Galenova besedila na razpolago samo v arabskem prevodu,<ref name="iep">[http://www.iep.utm.edu/g/galen.htm Boylen M. Galen. Internet Encyclopedia of Philosophy]</ref> nekatera pa samo kot srednjeveški latinski prevodi iz arabščine. V nekaterih primerih, ko je bil original izgubljen, so poskušali celo prevajati iz latinščine ali arabščine nazaj v grščino.<ref name="kotrc"/><ref>[http://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1018&context=classics_papers Rosen RM. Review of Vivian Nutton (ed.) Galen. On My Own Opinions. Corpus Medicorum Graecorum 5.3.2 Galeni De Proprius Placentis. Bryn Mawr Classical Review August 24 2000]</ref><ref name="nuttonchoice">[http://www.jstor.org/pss/639325 Nutton V. The Patient's Choice: A New Treatise by Galen. The Classical Quarterly, New Series, Vol. 40, No. 1 (1990), pp. 236–257]</ref> Od nekaterih antičnih piscev,
Že v času življenja so bile ponaredbe in brezobzirne izdaje njegovih del problem, ki se ga je lotil s spisom »O mojih lastnih knjigah«. Ponaredki v latinščini, arabščini ali grščini so se pojavljali vse do [[Renesansa|renesanse]]. Nekatere od Galenovih razprav so se z leti pojavile pod različnimi naslovi. Viri so pogosto zakotne in težko dostopne revije in zbirke. Čeprav so dela v grščini, se po tihem dogovoru navajajo z latinskim, pogosto okrajšanim naslovom. Avtoritativna zbirka njegovih del ne obstaja, in za številna dela, ki se jih pripisuje Galenu, je vprašljivo, ali so avtentična. Galenova zapuščina je tako za znanstvenika precej trnova pot.<ref name="metzger"/><ref name="kotrc"/>
| |||