Amfora: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: Slika:Amphorae stacking.jpg|250px|Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu... |
nov tekst iz en wiki |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Amphorae stacking.jpg|thumb|250px|Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija]]
[[Slika:Anforagrega-atenas.jpg|thumb|250px|Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino]]
'''Amfora''' je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika. Amfore so bile uporabljene v velikem številu za prevoz in skladiščenje različnih izdelkov, tako tekočin kot suhih snovi, vendar večinoma za vino. Najpogosteje so bile iz keramike, našli pa so primere iz kovin in drugih materialov.
Vrstica 27:
== Klasifikacija ==
Prva sistematična razvrstitev rimskih amfor je bila opravljena s strani nemškega učenjaka Heinricha Dressla. Po izjemnem odkritju amfor v rimskem Castro Pretorio ob koncu leta 1800, je zbral skoraj 200 napisov iz amfor in jih vključil v Corpus Inscriptionum Latinarum. V svojih študijah o najdenih amforah je prvi izdelal klasifikacijo vrst, tako imenovano "Dresslovo tablo" <ref>Dressel 1879, Di un grande deposito di anfore rinvenuto nel nuovo quartiere del Castro Pretorio, in BullCom, VII, 36-112, 143-196.</ref>, ki se uporablja še danes. Kasnejše študije o rimskih amforah so dale podrobnejšo klasifikacijo, ki so jo običajno poimenovali po znanstveniku, ki jih je študiral. Za novofeničanske vrste velja prikaz dela Maña, objavljenega leta 1951<ref>Maña, Sobre tipologia de ánforas pùnicas, in ''VI Congreso Arqueologico del Sudeste Español'', Alcoy, 1950, Cartagena, 1951, 203-210</ref>, in revidirana razvrstitev van der Werffa iz leta 1977-1978<ref>Amphores de tradition punique à Uzita, in BaBesch 52-53, 171-200</ref>. Galske amfore je proučeval Laubenheimer v študiji objavljeni leta 1989<ref>Laubenheimer, Les amphores gauloises sous l’empire: recherches nouvelles sur leur production et chronologie, in ''Amphores romaines et histoire économiqué: dis ans de recherche''. Actes du Colloque de Sienne (22-24 mai 1986), Rome, 105-138</ref>, kretske amfore je analiziral Marangou-Lerat<ref>Marangou-Lerat, Le vin et les amphores de Crète de l’epoque classique à l’epoque impériale, in ''Etudes Cretoises'', 30, Paris, 1995</ref>. Beltràn je študiral španske vrste leta 1970. <ref>Beltràn, ''Las anforas Romanas en Espana'', Zaragoza</ref> Adriatic types have been studied by Lamboglia in 1955.
== Zgodovina ==
[[Slika:Song or Yuan Celadon Ware- Two Dragon Handle Amphora.JPG|thumb|180x180px|left|Kitajska ''seladon'' vaza podobna amfori, dinastija Song ali Yuan]]
=== Prazgodovinski izvor ===
Keramika v obliki in uporabnosti, od amfor z držajem ali brez njega, je prazgodovinska dediščina po vsej Evraziji, od Kavkaza do Kitajske. Na primer, kvevri v Rusiji in na Kavkazu, so bili znani že približno 6000 pred našim štetjem. Amfore datirane na okoli 4800 pred našim štetjem so našli v Banpo, neolitskem mestu kulture Yangshao na Kitajskem. Amfore so se prvič pojavile na feničanski obali približno 3500 pred našim štetjem.
V bronasti in železni dobi so se amfore širile okoli starodavnega sredozemskega sveta, ki so jih stari Grki in Rimljani uporabljali kot glavno sredstvo za prevoz in skladiščenje grozdja, oljčnega olja, vina, oliv, žita, rib in drugih surovin. Na industrijski ravni so jih začeli proizvajati približno okoli 7. stoletja našega štetja. Izpodrinile so lesene in kožne posode.
=== Starodavna Grčija ===
Poleg grobih amfor, ki so se uporabljale za skladiščenje in transport, so v antični Grčiji izdelovali amfore visoke kakovosti in poslikav, v velikem številu in za različne socialne in obredne namene. Njihova oblika se znatno razlikuje od bolj funkcionalnih različic. Zanje je značilna široka odprtina in rob, z loščem obdelana površina in okrašena s figurami ali geometrijskimi liki. Takšne amfore so pogosto uporabljali kot nagrade. Nekaj primerov, ki nosijo napis "Jaz sem ena izmed nagrad iz Aten", so ohranjene iz festivala Panathenaic, ki je potekal med 6. in 2. stoletjem pred našim štetjem. Poslikane amfore so bile uporabljene tudi za nagrobne namene. Vrsta amfore ''loutrophoros'', je bila uporabljena predvsem za pogrebne obrede. Močnejše oblike so uporabljali tudi kot nagrobnike ali kot posoda za pepel umrlih. Iz rimskega obdobja so bile amfore običajno ene vrste.
==== Grški tip amfore ====
V različnih obdobjih so bile priljubljene različne vrste amfor:
'''Vratna amfora''' (okoli 6.-5. st. pr. n. št.
Na tem tipu amfore sta ročaja pritrjena na vrat, ki je ločen od trebuha pod kotom. Obstajata dve glavni vrsti vratnih amfor:
Obstajajo tudi nekatere redkejše posebne vrste vratnih amfor, ki jih odlikujejo posebne značilnosti, na primer:
'''Trebušasta amfora''' (okoli 640-450 pr. n. št.)
V nasprotju z vratno amforo, trebušasta amfora nima posebnega vratu. Trebuh doseže ustnik v neprekinjeni krivulji. Po sredini 5. stoletja pred našim štetjem se je ta vrsta le še redko proizvajala. ''Pelike'' je poseben tip trebuha amfore, s trebuhom tako nizko, da je najširša točka v bližini dna. ''Pelike'' je bila uvedena po koncu 6. stoletja pred našim štetjem.
'''Nagradna panatenaic amfora'''
Druga posebna vrsta je nagradna panatenaic amfora s črno-slikano dekoracijo, proizvedena izključno za festivalske nagrade Panathenaia in ohranja črno-slikano tehniko stoletja po uvedbi rdeče-slikane keramike. Nekateri primeri imajo napis "Jaz sem ena izmed nagrad iz Aten.
=== Stari Rim ===
[[Slika:Amphora Athens Louvre A512.jpg|thumb|Velika poztnogeometrična atična amfora, okoli 725–700 pr. n. št.]]
Z rimskem obdobju so bile enovito oblikovane amfore običajno edina vrsta proizvodnje.
Prva vrsta rimske amfore, Dressel 1, je iz osrednje Italije iz poznega 2. stoletja pred našim štetjem . Ta tip je imel debele stene in značilno rdečo material. Bila je zelo težka a tudi močna. Okoli srede 1. stoletja pr. n. št. se začne na široko uporabljati Dressel 2-4. Ta vrsta amfore ima nekaj prednosti v tem, da je lažja in s tanjšimi stenami. Izračunano je bilo, da medtem ko Dressel 1 lahko sprejme okoli 4500 l, da je v Dressel 2-4 v istem prostoru mogoče spraviti 6000 l. V zadrugi CUMA (južna Italija) so proizvajali tip cadii cumani (Dressel 21-22). Te posode so uporabljali predvsem za prevoz sadja do sredine imperialnih časov . Hkrati je v osrednji Italiji, proizvajali tako imenovane Spello amfore, majhne posode, proizvedene za prevoz vina. Na jadranski obali so starejše tipe nadomestili z vrsto Lamboglia 2, vinske amfore običajno proizvedene med koncem 2. in 1. stoletje pred našim štetjem. Ta tip se razvije pozneje v Dressel 6A ki postane prevladujoča v Avgustovem času.
V galskih provincah so bili prvi primeri rimske amfore lokalna imitacija že obstoječih vrst, kot so Dressel 1, Dressel 2-4, Pascual 1 in Haltern 70. Bolj tipična galska proizvodnja se je začela v keramičnih delavnicah v Marseillu v poznem Avgustovem času. Vrsta Oberaden 74 je bila izdelana v tolikšni meri, da je vplivala na proizvodnjo nekaterih italskih vrst. Španske amfore so postale še posebej zanimive zaradi cvetoče faze produkcije v poznih republikanskih časih. V regijah Hispania Baetica in Hispania Tarraconensis (jugozahodna in vzhodna Španija) sta bili glavni proizvodni območji med 2. in 1. stoletjem pred našim štetjem. Španske amfore so bile razširjene na območju Sredozemlja v zgodnjih imperialnih časih. Najpogostejše vrste so bile v celoti proizvedene v regiji Baetica in med njimi je bila Dressel 20, tipična posoda za olivno olje, Dressel 7-13, za ribje omake in Haltern 70 za defrutum (sadne omake). V regiji Tarraconensis je bila najpogostejša vrsta Pascual 1, vinska amfora oblikovana na Dressel 1in imitacije Dressel 2-4.
Severno - afriška proizvodnja temelji na starodavni tradiciji, ki se lahko izsledi nazaj do feničanske kolonije Kartagine. Feničanske amfore so imele značilne ročaje neposredno pritrjene na zgornji del telesa. Ta funkcija postane prepoznavna znamka pozno republikanske/zgodnje imperialne produkcije, ki se nato imenujejo novofeničanska. Vrste proizvedene v Tripolitania in severni Tuniziji so Mana C1 in C2, ki se je pozneje preimenovala v van der Werff 1, 2 in 3. V Egejskem območju so bile vrste iz otoka Rodos izhajajoč iz 3. stoletja pred našim štetjem zelo priljubljene zaradi lokalne proizvodnje vina, ki je cvetela v daljšem obdobju. Te vrste so se razvile v Camulodunum 184, amfore , ki so se uporabljale za prevoz rodoškega vina po vsem cesarstvu. Imitacije Dressel 2-4 so bile proizvedene na otoku Kos za prevoz vina v 4. stoletja pred našim štetjem do srede imperialnih časov. Tudi kretske amfore so bile priljubljene za prevoz vina in jih lahko najdemo po vsem Sredozemlju od Avgustovih časov do 3. stoletja našega štetja. V poznem obdobju imperija, proizvodnja severno - afriške vrste amfor prevladuje. Tako imenovani Afriški I in II tipi so pogosto v uporabi od 2. do poznega 4. stoletja našega štetja. Druge vrste iz vzhodnega Sredozemlja (Gaza), kot so tako imenovane poznoantične 4, so postala zelo priljubljena med 4. in 7. stoletjem, medtem ko je italska produkcija zamrla.
== Viri ==
{{sklici}}
• Adkins, R.A.; Adkins (1994). Handbook to life in Ancient Rome. New York, N.Y.: Facts on Slika.
• Bruno, Brunella (2005), "Le anfore da trasporto", in Gandolfi, Daniela, La ceramica e i materiali di Età Romana. Classi, produzioni, commerci e consumi, Bordighera: Istituto Internazionale di Studi Liguri.
• Panella, Clementina (2001), Lévêque, Pierre; Morel, Jean Paul Maurice, eds., Le anfore di età imperiale del Mediterraneo occidentale (in French), Paris: Belles Lettres, pp. 177–275.
• Peacock, D P S; Williams, D F (1986). Amphorae and the Roman economy: an introductory guide. Longman archaeology series. London; New York: Longman.
==External links==
{{Commons category|Amphoras}}
* [http://amphorae.icac.cat/ Amphorae ex Hispania]
* [http://www.rpmnautical.org RPM Nautical Foundation]
* [http://www.amphoreus.org/index.php?lang=en Bulletin amphorologique]
* [http://www.abc.se/~pa/mar/dressel.htm Amphora Types According to Dressel]
* [http://www.chass.utoronto.ca/amphoras/cgi-bin/well? The amphoras project]
* [http://maps.google.it/maps?f=q&hl=it&q=Via+di+Monte+Testaccio,+Roma+Roma,+Lazio,+Italia&sll=40.707482,13.919613&sspn=0.008296,0.014591&ie=UTF8&cd=4&geocode=0,41.875035,12.475009&ll=41.875648,12.473967&spn=0.008148,0.014591&t=h&z=16 Google map of Testaccio]
* [http://www.pbs.org/wnet/secrets/features/lost-ships-of-rome-about-this-episode/676/ Lost Ships of Rome PBS episode]
[[Kategorija:Starogrška umetnost]]
[[Kategorija:Starorimska umetnost]]
| |||