Anton Vovk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zunanje povezave: + Wikinavedek |
m datum |
||
Vrstica 1:
{{infopolje Škof
| image= Anton Vovk.jpg
| name = Anton Vovk
| image = [[Slika:Anton Vovk.jpg|180px|Anton Vovk]]
| religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| See = Ljubljana
| Title = pokojni (prvi) [[ljubljanski nadškof]]
| Period = 1961 - 1963
| Predecessor = [[Gregorij Rožman]]
| Successor = [[Jožef Pogačnik]]
| ordination = 29. junija 1923
| post = [[ljubljanski škof]]
| date of birth = 19. maj 1900
| place of birth = Vrba, Žirovnica
| date of death = 7. julij 1963
| place of death = Ljubljana
}}
Vrstica 20:
== Škofovsko geslo ==
== Življenjepis ==
[[Slika:Presernova hisa.JPG|thumb|200px|left|Vovkova rojstna hiša v Vrbi]]
[[Slika:Novo mesto - spominska plošča A. Vovk.jpg|thumb|200px|left|Spominska plošča na Železniški postaji Novo mesto]]
Anton Vovk se je rodil v Vrbi na [[Gorenjska|Gorenjskem]], v [[Prešernova rojstna hiša|isti hiši]] kot 100 let prej pesnik [[France Prešeren]]. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina) Francetova sestra. Oče Jožef in mati Marija, rojena Debelak, sta umrla v njegovi rani mladosti. Dva razreda osnovne šole je naredil v Breznici, druge v Kranju, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1917 je vstopil v malo semenišče v Škofovskih zavodih v Šentvidu, pozneje pa v ljubljansko semenišče; 29. junija leta 1923 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v [[Metlika|Metliki]] in v Tržiču, kjer je leta 1928 postal župnik. Leta 1940 je bil imenovan za škofijskega svetnika in ljubljanskega kanonika. Od začetka okupacije je pomagal duhovnikom beguncem. Leta 1944 je postal rektor semenišča.
Anton Vovk je kot [[generalni vikar]] junija leta 1945 prevzel vodstvo [[ljubljanska nadškofija|ljubljanske nadškofije]]. 1. decembra 1946 je bil posvečen v [[škof]]a in imenovan za ljubljanskega pomožnega [[škof]]a,
Komunistična oblast ga je psihično (nočna zasliševanja) in fizično trpinčila, čeprav med vojno ni sodeloval z [[okupator]]ji in je bil narodno zaveden. Vztrajno si je prizadeval, da bi oblast spoštovala ustavni položaj cerkve ter opustila preganjanje in prizadevanje krivic. Pod vplivom politične propagande so nadškofa mladoletniki 20. januarja 1952 v [[Novo mesto|Novem mestu]] polili z bencinom in ga zažgali. Preživel je hudo poškodovan, posledice je čutil do konca življenja. 13. maja 1999 je bil izdan škofijski odlok o začetku postopka za njegovo [[beatifikacija|beatifikacijo]]. S tem je nadškof Vovk dobil naziv [[Božji služabnik]].
| |||