Krizelefantinska tehnika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 6:
Krizelefantinski kipi so bili narejeni s pomočjo lesenega okvirja, ki je bil obložen s tankimi izrezljanimi ploščami slonovine, kar je predstavljalo osnovo za nanos listov zlata, kar je predstavljalo oblačila, oklep, lase in druge podrobnosti. V nekaterih primerih so bile uporabljene tudi steklene paste, [[steklo]] in dragi in poldragi kamni za oči, [[nakit]] in [[orožje]].
 
Začetki tehnike niso znani. Znani so primeri sestavljenih skulptur, izdelanih iz slonovine in zlata iz 2. tisočletja pred našim štetjem, iz območij, ki so postali del grškega sveta. Najslavnejši je tako imenovani ''Palaikastro kouros'' (ne smemo zamenjati z arhaičnimi kipi znanimi s tem izrazom) iz minojskega kraja Palaikastro, okoli leta 1500 pred našim štetjem. Vendar ni jasno ali je grška krizelefantinska tradicija povezana z njimi. Krizelefantinska skulptura je postala v arhaičnem obdobju zelo razširjena. Kasnejši [[Akrolitična tehnikaAkrolit|akrolitični]] kipi, z marmornatimi glavami in okončinami ter lesenim trupom, bodisi pozlačeni ali pokriti z draperijo, so bili primerljiva tehnika za upodabljanje kultnih figur.
 
Krizelefantinsko tehniko so običajno uporabljali za kultne kipe v templjih. Značilnost je, da so bili večji od naravne velikosti. Konstrukcija je modularna, tako da bi se lahko nekatere dele zlata odstranilo in v času hude finančne stiske stopilo v kaj drugega, in bi jih bilo treba kasneje nadomestiti, ko bi se finančno stanje izboljšalo. Na primer, figura [[Nike]], ki jo je imela v desnici [[Atena]] v [[Partenon]]u je bila izdelana iz masivnega zlata prav s tem namenom. Dejansko je v je bilo v času razcveta do šest zlatih Nik, ki so služile kot "sveta zakladnica", katere varnost je bila zagotovljena z dodatno svetostjo kultnega objekta in prisotnostjo svečenic, duhovnikov in vzdrževalnega osebja v tempelju.