Klavdij Galen: Razlika med redakcijama

dodanih 6.274 zlogov ,  pred 6 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 84.255.253.132 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Irena Plahuta
m (vrnitev sprememb uporabnika 84.255.253.132 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Irena Plahuta)
| footnotes =
}}
'''Klávdij Galén '''('''Aelius Galénus''' ali '''Claudius Galénus), '''bolj poznan kot '''Galén iz Pergamóna''', [[stara grščina|grško]] govoreč rimski [[zdravnik]] in [[filozofija|filozof]].<ref>"''[http://books.google.com/books?id=HPjqJWakX7IC&pg=PA63&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Life, death, and entertainment in the Roman Empire]''". David Stone Potter, D. J. Mattingly (1999). [[University of Michigan Press]]. p. 63. ISBN 0-472-08568-9</ref><ref>"''[http://books.google.com/books?id=DQY9AAAAIAAJ&pg=PA1&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Galen on bloodletting: a study of the origins, development, and validity of his opinions, with a translation of the three works]''". Peter Brain, Galen (1986). [[Cambridge University Press]]. p.1. ISBN 0-521-32085-2</ref><ref name="nutton73">{{cite journal | author = Nutton Vivian | year = 1973 | title = The Chronology of Galen's Early Career | url = | journal = Classical Quarterly | volume = 23 | issue = 1| pages = 158–171 | doi = 10.1017/S0009838800036600 | pmid = 11624046 }}</ref> *[[129]], [[Pergamon]], [[Rimsko cesarstvo]]; †okoli [[200]] do [[216]], [[Rim]].
Sori ker oglašujem ampak ljubitelji rapov,animacij in volkodlakov,ter raznih videoiger se naročite na moj kanal:<br>
 
Galen je verjetno kot najbolj izobražen [[antika|antični]] znanstvenik na področju medicine vplival na razvoj številnih [[znanost|znanstvenih]] disciplin, kot so [[anatomija]],<ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1081972/ Galen on the affected parts]</ref> [[fiziologija]], [[patologija]],<ref name="brock" /> [[farmakologija]]<ref>[http://books.google.com/books?id=al9FH5tynlAC&printsec=frontcover&dq=galen+on+pharmacology&source=bl&ots=q9JZ5JRP2D&sig=bBRFNdLCu4aeyJVj0EKpStKbcRU&hl=en&ei=ytfVS9b6A4LO8wSSoO20Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CB8Q6AEwAQ#v=onepage&q&f=false Galen on pharmacology]</ref> in [[nevrologija]], pa tudi filozofija<ref name="Galen on the brain">[http://www.amazon.com/Galen-Brain-Physiological-Speculation-Multilingual/dp/9004125124 Galen on the brain]</ref> in [[logika]].
== http://www.youtube.com/user/SLOHanaCool ==
 
== ==
Kot sin Elija Nikona, premožnega [[arhitekt]]a z znanstvenimi interesi, je bil Galen deležen celovitega izobraževanja, ki ga je pripravilo na uspešno kariero zdravnika in filozofa. Veliko je potoval in se ob tem srečeval z različnimi teorijami in odkritji na področju medicine, kasneje pa se je ustalil v [[Antični Rim|Rimu]], kjer je služboval pri uglednih članih rimske družbe in na koncu dosegel mesto osebnega zdravnika več [[rimski cesar|cesarjev]].
 
V razumevanju anatomije in [[medicina|medicine]] je bil Galen predvsem pod vplivom takrat veljavnega koncepta [[humoralna medicina|humoralne medicine]], ki so jo zagovarjali številni zdravniki [[antična Grčija|antične Grčije]], med drugimi [[Hipokrat]]. Njegove teorije so prevladovale in vplivale na medicinsko znanost [[Zahodna kultura|Zahoda]] več kot 1300 let. Njegova anatomska poročila, ki temeljijo predvsem na [[seciranje|seciranju]] [[opica|opic]], zlasti barbarskega makaka in [[svinje|svinj]], so bila nesporna vse do leta 1543, ko je [[Andreas Vesalius]] natisnil ključno delo »O zgradbi človeškega telesa« ({{jezik-la|De humani corporis fabrica}}), z opisi in ilustracijami seciranih človeških teles,<ref name="Vesalius1543">{{cite book |author=[[Andreas Vesalius]] |title=De humani corporis fabrica, Libri VII |publisher=[[Johannes Oporinus]] |location=[[Basel]], [[Švica]] |language=[[Latinščina]] |year=1543
|url=http://vesalius.northwestern.edu/ |accessdate=7 August 2010}}</ref><ref>O'Malley, C., ''Andreas Vesalius of Brussels, 1514–1564'', Berkeley: University of California Press</ref> ki je Galenovo fiziološko teorijo prilagodila tem novim dognanjem.<ref>Siraisi, Nancy G., (1991) Girolamo Cardano and the Art of Medical Narrative, Journal of the History of Ideas. pp. 587–88.</ref> Galenova teorija fiziologije [[obtočila|obtočil]] je veljala vse do 1628, ko je [[William Harvey]] izdal razpravo »Anatomska razprava o gibanju srca in krvi pri živalih« (''Exercitatio anatomica de motu cordis et sanguinis in animalibus''), v kateri je pojasnil, da kri kroži, [[srce]] pa pri tem deluje kot črpalka.<ref name="Harvey1628">{{cite book |author=[[William Harvey]] |title=Exercitatio Anatomica de Motu Cordis et Sanguinis in Animalibus |publisher=Sumptibus Guilielmi Fitzeri |location=[[Frankfurt am Main]], [[Nemčija]] |language=[[Latinščina]]
|year=1628 |pages=72 |url=http://www.rarebookroom.org/Control/hvyexc/index.html |accessdate=7. avgusta 2010 |isbn=0-398-00793-4}}</ref><ref name="Furley1984">Furley, D, and J. Wilkie, 1984, ''Galen On Respiration and the Arteries'', Princeton University Press, and Bylebyl, J (ed), 1979, ''William Harvey and His Age'', Baltimore: Johns Hopkins University Press</ref> Galenovi spisi so bili še v 19. stoletju čtivo za študente medicine. Galen je izvedel tudi številne poskuse povezovanja živcev, v podporo teoriji, ki velja še danes − [[možgani]] s pomočjo [[možganski živec|možganskih živcev]] in [[periferni živčni sistem|perifernega živčevja]] nadzorujejo vse gibe [[mišice|mišic]].<ref>Frampton, M., 2008, ''Embodiments of Will: Anatomical and Physiological Theories of Voluntary Animal Motion from Greek Antiquity to the Latin Middle Ages, 400 B.C.–A.D. 1300'', Saarbrücken: [[VDM Verlag]]. pp. 180 - 323</ref>
 
Galen se je doživljal kot zdravnika in filozofa, kot je tudi zapisal v svoji razpravi z naslovom »Najboljši zdravnik je tudi filozof«.<ref>{{cite book |author=Claudii Galeni Pergameni |title="Da je najboljši zdravnik tudi filozof" s prevodom v moderno grščino |editor=Odysseas Hatzopoulos |publisher=Odysseas Hatzopoulos & Company: Kaktos Editions
|location=[[Athens]], [[Greece]] |year=1992}}</ref><ref>{{cite journal |author=Theodore J. Drizis |title=Medical ethics in a writing of Galen |journal=Acta Med Hist Adriat |volume=6 |issue=2 |pages=333–336 |date=Fall 2008 |pmid=20102254
|url=http://hrcak.srce.hr/file/64672 |accessdate=7 August 2010}}</ref><ref>Brian, P., 1979, "Galen on the ideal of the physician", ''South Africa Medical Journal, 52: 936–938''</ref> Zelo ga je zanimala razprava med medicinskima vejama dogmatikov in empirikov.<ref>Frede, M. and R. Walzer, 1985, ''Three Treatises on the Nature of Science,'' Indianapolis: Hacket.</ref> Njegova uporaba neposrednega opazovanja, seciranja in [[vivisekcija|vivisekcije]] predstavlja zapleten kompromis obeh ekstremnih vidikov.<ref>De Lacy, P., 1972, "Galen's Platonism", ''American Journal of Philosophy,'' pp. 27–39, Cosans, C., 1997, "Galen’s Critique of Rationalist and Empiricist Anatomy", ''Journal of the History of Biology,'' 30: 35–54, and Cosans, C., 1998, "The Experimental Foundations of Galen’s Teleology", ''Studies in History and Philosophy of Science,'' 29: 63–80.</ref> Veliko njegovih del se je ohranilo v grškem izvirniku ali pa so se ohranili prevodi iz grščine. Mnoga dela pa so uničili in nekatera napačno pripisali njemu. Datumu njegove smrti je še predmet razprave; umrl je star najmanj sedemdeset let.
 
== Zgodnja leta (129–161) ==
[[File:Pergamon Acropolis.jpg|left|250px|thumb|Pogled na pergamonsko akropolo iz asklepija]]
Galenovo ime {{lang|grc|Γαληνός}}, »Galēnos«, koren imena je v pridevniku »{{lang|grc|γαληνός}}«, pomeni »miren«.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dgalhno%2Fs γαληνός],
Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref>
 
Galen opisuje svoje zgodnje življenje v delu »O naklonjenostih razuma«. Rodil se je septembra leta 129.<ref name="nutton73">{{cite journal | author = Nutton Vivian | year = 1973 | title = The Chronology of Galen's Early Career | url = | journal = Classical Quarterly | volume = 23 | issue = 1| pages = 158–171 | doi = 10.1017/S0009838800036600 | pmid = 11624046 }}</ref> Njegov oče Elij Nikon je bil bogat [[patriciji (plemstvo)|patricij]], arhitekt in stavbenik, z izbranim okusom in zanimanjem za filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, kmetijstvo in literaturo. Galen piše o očetu, da je bil »zelo ljubezniv, pravičen, dober in dobrovoljen človek«. V tistem času je bil [[Pergamon]] (danes [[Turčija|turška]] Bergama) velik kulturni in intelektualni center, znan po svoji knjižnici ([[Evmen II.|Evmen II]].), s katero se je lahko merila le [[Aleksandrijska knjižnica|knjižnica v Aleksandriji.]]<ref name="brock" /><ref name="metzger">[http://books.google.ca/books?id=NrEeAAAAIAAJ Metzger BM. New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic. BRILL 1980 ISBN 90-04-06163-0, ISBN 978-90-04-06163-7]</ref> Pergamon je pritegoval tako [[stoicizem|stoike]] kot tudi [[platonizem|platoniste]]. Zato je Galen že pri štirinajstih letih prišel v stik s filozofijo. Šolali so ga v vseh glavnih filozofskih smereh tistega časa, med drugim v [[Aristotel]]ovem in [[Epikur]]jevem sistemu. Galenov oče je za sina načrtoval tradicionalno kariero v filozofiji in politiki. Priskrbel mu je izobrazbo na področju literature in filozofije. Vendar Galen omenja, da je imel oče okrog leta 145 sanje, v katerih se mu je pojavil bog [[Asklepij]], ki mu je ukazal, naj pošlje sina študirat medicino. Tudi tokrat denar ni bil problem. Prejšnjemu svobodnemu izobraževanju je v starosti 16 let sledil študij v prestižnem lokalnem svetišču, posvečenem bogu medicine – ''asklepiju''. Naslednja štiri leta je študiral kot ''θεραπευτής'' (therapeutes, ali spremljevalec). Tukaj so nanj vplivali tudi [[Eshrion Pergamonski|Ešrion Pergamonski]], Stratonik in Satir. Asklepiji so delovali kot zdravilišča in okrevališča, kamor so bolni prihajali po pomoč duhovništva. Tempelj v Pergamonu je bil med bolnimi Rimljani zelo v časteh. Bil je zatočišče za znane ljudi, kot je bil zgodovinar Klavdij Haraks, govornik Elij Aristides, sofist [[Polemon]] in konzul [[Rufin|Kuspij Rufin]].<ref name="nutton73"/>
 
Leta 148, ko je bil star 19, mu je umrl oče in mu zapustil premoženje, ki mu je omogočilo finančno samostojnost. Sledil je nasvetu, ki ga je našel med študijem Hipokrata,<ref>[http://daedalus.umkc.edu/hippocrates/HippocratesLoeb1/page.66.php?size=240x320 Hippocrates. Airs, Waters, and Places. Jones (ed.) 70-2]</ref> potoval in široko raziskoval različne šole mišljenja v medicini v krajih, ki jih je obiskal. Bil je v [[Smirna|Smirni]] (danes [[Izmir]]), [[Korint| Korintu]], na [[Kreta|Kreti]], v [[Kilikija|Kilikiji]] (danes [[Çukurova]]), na [[Ciper|Cipru]] in tudi v veliki zdravniški šoli v [[Aleksandrija|Aleksandriji]]. Leta 157 se je, star 28 let, vrnil v Pergamon kot zdravnik [[gladiator]]jev velikega duhovnika [[Azija|Azije]], enega najvplivnejših in najbogatejših ljudi v Aziji. Galen trdi, da se je veliki duhovnik odločil zanj, ko je opici odstranil drobovje in izzval druge kandidate, naj nastalo škodo popravijo. Ker so predlog odklonili, je Galen izvedel operacijo sam in s tem pridobil naklonjenost velikega duhovnika Azije. V štirih letih na tem mestu je spoznal, kako pomembni so prehrana, telesna pripravljenost, [[higiena]] in zaščitni ukrepi. Seznanil se je z anatomijo živega telesa ter zdravljenjem [[zlom]]ov in hudih poškodb, saj je [[rana|rano]] razumel kot »okno v telo«. V času, ko je bil na tem položaju, je umrlo samo pet gladiatorjev, v primerjavi s šestdesetimi, ki so umrli pod njegovim predhodnikom. Ta rezultat gre pripisati njegovi pozornosti glede oskrbe ran. Hkrati je nadaljeval študij teoretične medicine in filozofije.<ref name="nutton73"/><ref name="ustun">Ustun C. Galen and his anatomic eponym: Vein of Galen. Clinical Anatomy Volume 17 Issue 6 454–457, 2004;</ref><ref name="grant">[http://books.google.ca/books?id=tyip3Kf68TYC&pg=PP9 Galen On Food and Diet. Grant M (trans.) Routledge 2000]</ref><ref>Gleason, M. Making Men: Sophists and Self-Presentation in Ancient Rome. Princeton 1995</ref>
|title=De usu partium corporis humani, libri VII |editor=Nicolao Regio Calabro (Nicolaus Rheginus) |chapter=De usu partium corporis humani, libri VII, cap. IV |publisher=ex officina Simonis Colinaei |location=[[Paris]] |language=[[Latin]] |year=1528 |pages=339 |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k542146.image.f8 |accessdate=7 August 2010}}</ref><ref name=Baker1971>{{cite journal |author=A. Barrington Baker |title=Artificial respiration, the history of an idea |journal=Medical History |volume=15 |issue=4 |pages=336–351 |date=October 1971 |pmid=4944603 |pmc=1034194}}</ref>
[[Slika:Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice,_ca._1550..jpg|thumb|left|200px|Galen: ''De pulsibus'' (rokopis; Benetke, ok. 1550). Ta grški rokopis Galenove razprave o srčnem utripu je prepleten z latinskim prevodom.]]
Med večje Galenove prispevke k medicinski znanosti spada njegovo delo na [[krvni obtok|obtočilih]]. Kot prvi je ugotovil jasne razlike med [[vena|vensko]] (temnejšo) in [[arterija|arterijsko]] (svetlejšo) krvjo. Čeprav so mu anatomski poskusi na živalskih modelih omogočili popolnejše razumevanje obtočil, [[živčni sistem|živčevja]], [[dihala|dihal]] in drugih struktur, pa njegova dela vsebujejo znanstvene napake.<ref name="Galen on the brain">[http://www.amazon.com/Galen-Brain-Physiological-Speculation-Multilingual/dp/9004125124 Galen on the brain]</ref> Galen je verjel, da obtočila sestavljata dva ločena, enosmerna sistema distribucije, ne pa en sam skupen obtočni sistem. Verjel je, da venska kri nastaja v jetrih, od koder se razteka po telesnih organih. Njegova teza je bila, da arterijska kri izvira v srcu, ki jo črpa v organe telesa. Kri se ob koncu krogotoka regenerira ali v jetrih ali v srcu.<ref name="Mark Grant 2000"/> Galen je tudi verjel v obstoj skupine krvnih žil, imenovanih ''rete mirabile'' v [[karotidni sinus|karotidnem sinusu]].<ref name="Mark Grant 2000"/> Za obe teoriji krvnega obtoka je kasneje [[Ibn An Nafis]] pokazal, da sta napačni.<ref name="Furley1984">Furley, D, and J. Wilkie, 1984, ''Galen On Respiration and the Arteries'', Princeton University Press, and Bylebyl, J (ed), 1979, ''William Harvey and His Age'', Baltimore: Johns Hopkins University Press</ref>
 
V svojem delu »De motu musculorum« je Galen pojasnil razliko med [[motorika|motoričnimi]] in [[senzorika|senzoričnimi]] živci, pojasnil zasnovo [[mišični tonus|mišičnega tonusa]] in pojasnil razliko med [[agonist (anatomija)|agonisti]] in [[antagonist (anatomija)|antagonisti]].
19.279

urejanj