Klavdij Galen: Razlika med redakcijama

Galen opisuje svoje zgodnje življenje v delu »O naklonjenostih razuma«. Rodil se je septembra leta 129.<ref name="nutton73">{{cite journal | author = Nutton Vivian | year = 1973 | title = The Chronology of Galen's Early Career | url = | journal = Classical Quarterly | volume = 23 | issue = 1| pages = 158–171 | doi = 10.1017/S0009838800036600 | pmid = 11624046 }}</ref> Njegov oče Elij Nikon je bil bogat [[patriciji (plemstvo)|patricij]], arhitekt in stavbenik, z izbranim okusom in zanimanjem za filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, kmetijstvo in literaturo. Galen piše o očetu, da je bil »zelo ljubezniv, pravičen, dober in dobrovoljen človek«. V tistem času je bil [[Pergamon]] (danes [[Turčija|turška]] Bergama) velik kulturni in intelektualni center, znan po svoji knjižnici ([[Evmen II.|Evmen II]].), s katero se je lahko merila le [[Aleksandrijska knjižnica|knjižnica v Aleksandriji.]]<ref name="brock" /><ref name="metzger">[http://books.google.ca/books?id=NrEeAAAAIAAJ Metzger BM. New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic. BRILL 1980 ISBN 90-04-06163-0, ISBN 978-90-04-06163-7]</ref> Pergamon je pritegoval tako [[stoicizem|stoike]] kot tudi [[platonizem|platoniste]]. Zato je Galen že pri štirinajstih letih prišel v stik s filozofijo. Šolali so ga v vseh glavnih filozofskih smereh tistega časa, med drugim v [[Aristotel]]ovem in [[Epikur]]jevem sistemu. Galenov oče je za sina načrtoval tradicionalno kariero v filozofiji in politiki. Priskrbel mu je izobrazbo na področju literature in filozofije. Vendar Galen omenja, da je imel oče okrog leta 145 sanje, v katerih se mu je pojavil bog [[Asklepij]], ki mu je ukazal, naj pošlje sina študirat medicino. Tudi tokrat denar ni bil problem. Prejšnjemu svobodnemu izobraževanju je v starosti 16 let sledil študij v prestižnem lokalnem svetišču, posvečenem bogu medicine – ''asklepiju''. Naslednja štiri leta je študiral kot ''θεραπευτής'' (therapeutes, ali spremljevalec). Tukaj so nanj vplivali tudi [[Eshrion Pergamonski|Ešrion Pergamonski]], Stratonik in Satir. Asklepiji so delovali kot zdravilišča in okrevališča, kamor so bolni prihajali po pomoč duhovništva. Tempelj v Pergamonu je bil med bolnimi Rimljani zelo v časteh. Bil je zatočišče za znane ljudi, kot je bil zgodovinar Klavdij Haraks, govornik Elij Aristides, sofist [[Polemon]] in konzul [[Rufin|Kuspij Rufin]].<ref name="nutton73"/>

Med večje Galenove prispevke k medicinski znanosti spada njegovo delo na [[krvni obtok|obtočilih]]. Kot prvi je ugotovil jasne razlike med [[vena|vensko]] (temnejšo) in [[arterija|arterijsko]] (svetlejšo) krvjo. Čeprav so mu anatomski poskusi na živalskih modelih omogočili popolnejše razumevanje obtočil, [[živčni sistem|živčevja]], [[dihala|dihal]] in drugih struktur, pa njegova dela vsebujejo znanstvene napake.<ref name="Galen on the brain">[http://www.amazon.com/Galen-Brain-Physiological-Speculation-Multilingual/dp/9004125124 Galen on the brain]</ref> Galen je verjel, da obtočila sestavljata dva ločena, enosmerna sistema distribucije, ne pa en sam skupen obtočni sistem. Verjel je, da venska kri nastaja v jetrih, od koder se razteka po telesnih organih. Njegova teza je bila, da arterijska kri izvira v srcu, ki jo črpa v organe telesa. Kri se ob koncu krogotoka regenerira ali v jetrih ali v srcu.<ref name="Mark Grant 2000"/> Galen je tudi verjel v obstoj skupine krvnih žil, imenovanih ''rete mirabile'' v [[karotidni sinus|karotidnem sinusu]].<ref name="Mark Grant 2000"/> Za obe teoriji krvnega obtoka je kasneje [[Ibn An Nafis]] pokazal, da sta napačni.<ref name="Furley1984">Furley, D, and J. Wilkie, 1984, ''Galen On Respiration and the Arteries'', Princeton University Press, and Bylebyl, J (ed), 1979, ''William Harvey and His Age'', Baltimore: Johns Hopkins University Press</ref>