|
'''Ljudska glasba''' (tradicionalna glasba, včasih tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]], kulturnih ali manjšihetničnih skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[skladba|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|roda]] v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[veselica]]h, [[Sejem|sejmih]], [[god]]ovanjih ter sezonskih delih.
== Glasbila v slovenski ljudski pesmi ==
Slovenski ljudski pevci so svojo glasbo izvajali na [[ljudska glasbila]], kot so:
*[[trstenkeoprekelj]],
* [[okarinaviolina|gosli]],
* [[drumelcabordunske citre]],
* [[žveglatrstenke]],
* ljudske različice [[Prečna flavta|prečnih flavt]] (straniščica, žvegla)
*[[diple z mehom]],
* piščali [[dvojnice]] ali vidalice
*[[piščal]],
* lokalne različice [[Dude|dud]]
*[[piščal dvojnica]],
* [[harmonika]], [[citre]], [[klarinet]], [[Tamburica|tamburice]]...
*[[Brač (glasbilo)|brač]],
*[[bisernica]],
*[[oprekelj]].
Starejša in preprostejša glasbila (dvojnice, piščali, borduske citre, nekatere vrste dud) so si godci pogosto izdelovali sami. Zahtevnejša so izdelovali posebni mojstri (harmonika, citre, žvegla) ali pa so jih godci kupovali v trgovinah. Nabor glasbil, s katerimi so ustvarjali ljudski godci, se je od nekdaj spreminjal s časom, dostopnostjo (novih) glasbil, ter različnimi glasbenimi vplivi.
V sedanjem času se je izbor instrumentov moderniziral. Pevce običajno spremljajo [[Harmonika|harmonike]], [[klarinet]]i, [[trobenta|trobente]], [[basi]]i in razni [[sintesajzer]]ji.
Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo, je [[etnomuzikologija]].
|
