Maria Gaetana Agnesi: Razlika med redakcijama

Njen oče je bil [[profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Bologni|Univerzi v]] [[Bologna|Bologni]]. Pri devetih je znala [[latinščina|latinščino]] tako dobro, da bi lahko objavila kakršenkoli izdelan nagovor v tem jeziku. Do svojega trinajstega leta je znala [[grščina|grščino]], [[hebrejščina|hebrejščino]], [[francoščina|francoščino]], [[španščina|španščino]], [[nemščina|nemščino]] in tudi druge [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]e. Dve leti kasneje je začel njen oče v svoji hiši zbirati najbolj učene ljudi iz Bologne. Od njih se je Agnesijeva učila in razpravljala o najtežje razumljivih filozofskih vprašanjih. Zapisi o teh srečanjih so se ohranili v de Brossejevih ''Lettres sur l'Italie'' v ''Propositiones Philosophicae'', katere je objavil njen oče [[1738]]. Pri dvajsetih si je močno želela postati nuna. Njene želje niso upoštevali in je od tedaj naprej živela v popolni družbeni osami in se v celoti posvetila raziskovanju [[matematika|matematike]].

Najbolj pomemben rezulat njenega dela je bilo kakovostno delo ''Instituzioni analitiche ad uso della gioventu italiana'', objavljeno v Milanu [[1748]]. Prvo poglavje je obravnavalo analizo končnih količin, drugo pa analizo neskončno majhnih in velikih količin. Francoski prevod drugega poglavja, ki ga je prevedel P. T. d'Antelmy in razširil Charles Bossut ([[1730]]-[[1814]]) je izšlo v Parizu [[1775]]. Angleški prevod celotnega dela [[John Colson|Johna Colsona]] ([[1680]]-[[1760]]), [[Lucasov profesor matematike|Lucasovega profesorja matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] je izšel [[1801]] na račun stroškov barona Maseresa. Agnesijeva je napisala tudi tolmač k ''Traite analytique des sections coniques of the marquis de l'Hôpital''. Tega dela pa niso nikoli objavili, čeprav so ga zelo cenili tisti, ki so prebrali njegov rokopis.

sedaj imenovano po njej [[Agnesin koder]] ali tudi nerodno Agnesina čarovnica. Agnesijeva jo je leta [[1748]] imenovala kakor [[Luigi Guido Grandi|Grandi]] ''versiera'', (po latinski besedi ''vertere'' - vrtenje). Dogodilo se je, da podobno zveneča beseda v italijanščini ''avversiera'' pomeni 'ona - hudič', 'hudičevka', 'žena hudiča' ali 'čarovnica'. Ker so prvo besedo prevedli z drugo, se krivulja danes imenuje tudi čarovnica. Krivuljo sta raziskovala tudi že prej [[Pierre de Fermat|de Fermat]] in leta [[1703]] Grandi.

[[1750]] so jo na pobudo [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] izvolili za predstojnico stolice za matematiko in naravoslovja Univerze v Bologni. Po smrti njenega očeta [[1752]] se je posvetila študiju [[teologija|teologije]]. Nekaj časa je bila upravnica bolnišnice Hospice Trivulzio Modrih nun v Milanu, pozneje pa se je pridružila redovnicam. Pri njih je ostala vse do svoje smrti.

* [[Bruce H. Edwards|Edwards]], [[Robert P. Hostetler|Hostetler]], [[Ron Larson|Larson]], ''[[Calculus of a Single Variable: Early Transcendental Functions]]'' (3. izdaja), ([[2003]]).

* ''[http://www.wikipedia.org/wiki/1911_Encyclopaedia_Britannica Britanska enciklopedija 1911]''. {{ikona en}}

{{lifetime|1718|1799|DEFAULTSORT:Agnesi, Maria Gaetana}}