Motor z notranjim zgorevanjem: razlika med redakcijama

odstranjenih 2.106 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
{{združi iz|Zgodovina motorjev z notranjim zgorevanjem|datum=16. januar 2012‎|pogovor=Pogovor:Zgodovina motorjev z notranjim zgorevanjem}}
'''Motór z nótranjim zgorévanjem''' (kratica ozzy osbourn
[[Slika:4-Stroke-Engine.gif|thumb|right|250px|Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja]]
'''Motór z nótranjim zgorévanjem''' (kratica '''MNZ''') je [[toplotni stroj]], v katerem se [[notranja energija]] [[gorivo|goriva]] pretvarja v [[mehanska energija|mehansko energijo]] ([[delo]]). Značilno za MNZ je, da gorivo [[gorenje|zgori]] v delovnem prostoru motorja, največkrat je to prostor valjaste oblike (valj motorja).
 
Delovanje MNZ vedno poteka v več korakih, ''[[takt]]ih''. Plinski delovni [[krožni proces]], ki je temelj delovanja MNZ, obsega zaporedje: [[stiskanje]] delovne snovi, [[segrevanje]] (tu: zgorevanje), [[raztegovanje]] (ekspanzija) delovne snovi in končno, vračanje delovne snovi na izhodiščno stanje. Delovna snov je v vseh vsakdanjih primerih [[zrak]] s primešanim gorivom. Pri MNZ se prvi trije procesi opravijo v stroju, zadnji pa je namišljeni proces ohlajanja delovne snovi, ki se opravi v atmosferi. Kot [[toplotni stroj]] (načelo delovanja glej tam!) MNZ sprejema [[toplota|toploto]], ki nastane z zgorevanjem, [[odpadna toplota|odpadno toploto]] pa oddaja v okolico z izpuhom [[dimni plin|dimnih plinov]].
 
Koristni del krožnega procesa je zgorevanje goriva v zraku v delovnem prostoru stroja. Sproščena toplotna energija povzroči močan porast [[tlak]]a in [[temperatura|temperature]]. Zaradi nastale tlačne razlike med delovnim prostorom in okolico se [[bat]] v valju začne premikati in opravljati mehansko [[delo]]. To je delovni takt. Za nepretrgano delovanje motorja je potrebno opraviti tudi zamenjavo zraka. Večji učinek dosežemo s stiskanjem zraka pred zgorevanjem.
 
Temperature delovne snovi so višje, kot temperature stene valja. Kljub visokim temperaturam in visokim tlakom so trdnosti problemi pri motorjih z notranjim zgorevanjem manjši, kot pri toplotnih [[turbinski stroj|turbinskih strojih]], saj je mogoče stene valjev hladiti z vodo ali z okoliškim zrakom. Višje temperature delovne snovi pa pomenijo boljši [[izkoristek]].
 
[[Slika:Two-Stroke Engine.gif|thumb|right|250px|Delovanje dvotaktnega motorja. Tu je predstavljen Otto (bencinski) motor. Pri dizelskem motorju je namesto svečke šoba za vbrizgavanje goriva]]
== Vrste motorjev z notranjim zgorevanjem ==
=== Vrste MNZ glede na vžig in zgorevanje ===
Zahteve za lastnost goriva so pri Ottovem, običajno [[bencin]]skem motorju in pri dizelskem motorju zelo različne. za Ottov motor mora biti odporno proti samovžigu (visoko [[oktansko število]]). Zgorevanje sproži elekrtična [[iskra]] na [[svečka|svečki]]. Zahteve pri dizelskem motorju so manj stroge, zato dizelski motorji v sili lahko uporabljajo zelo različna goriva. Dizelski motor računa na samovžig goriva vbrizganega v valj.
 
Pri teoretični obravnavi dovoda toplote v proces se motorji z notranjim zgorevanjem delijo v trištiri glavne vrste:
* izohorni dovod toplote, (Ottov motor),
* izobarni dovod toplote, (dizelski motor),
* kombinirani izohorno-izobarni dovod toplote, [[motor z užarjeno glavo]]
* tivaginalni jedovod toplote (tvoja mami)
 
=== Glede na izmenjavo zraka in dimnih plinov: dvo- in štiritaktni motorji ===
Brezimni uporabnik