Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
'''Zgodovina umetnosti''' je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti. [[Umetnostna zgodovina]] pa je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti in jih z raziskovanjem okoliščin nastanka in vsebine ter oblike, pojasnjuje.
 
Zgodovina umetnosti je tudi zgodovina katerihkoli [[Vizualizacija podatkov|vizualnih]] izdelkov, ki jih je izdelal človek in jih uporabljal za estetske ali komunikacijske namene, izražanje idej, čustev ali, na splošno, pogled na svet.
 
Zgodovina umetnosti proučuje: [[arhitektura|arhitekturo]], [[kiparstvo]], [[glasba|glasbo]], [[slikarstvo]], [[literatura|literaturo]], [[gledališče]], [[ples]], [[film]], [[fotografija|fotografijo]], oblikovanje in grafične umetnosti. Poleg starih oblik umetniškega izražanja, kot so [[moda]] in [[gastronomija]], so novi načini izražanja, ki se štejejo kot umetnost: [[video]], [[računalniška umetnost]], [[performans]], [[oglaševanje]], [[animacija]], [[televizija]] in [[videoigre]].
[[Egipčanska umetnost]] se deli v šest obdobij: preddinastična doba, doba stare države, doba srednjega kraljestva, doba nove države, pozno obdobje in doba helenizma. V preddinastični dobi se mnogo podob iz prazgodovine nadaljuje, kmalu v ospredje umetnosti pridejo motivi živali, ki so jih Stari Egipčani častili kot svoja [[božanstvo|božanstva]], kajti nikoli niso popolnoma prevzeli čaščenja bogov v človeški podobi, z izjemo [[Izida|Izide]] in [[Oziris]]a.
 
:'''Arhitektura:''' Stari Egipčani so izdelovali grobnice, palače in svetišča. Najprej so gradili iz opeke, ok. leta 2660 pr. n. št. pa je arhitekt [[Imhotep]] star način stavbarstva zamenjal z novim in začel uporabljati kamen. Gradili so brez malte, kamnite bloke so polagali enega zraven drugega, da so dobili zgradbe veličastnih razsežnosti, ki so pričale o ideji [[Reinkarnacija|ponovnega življenja]] in čaščenja mrtvih. Obrede so opravljali v svetiščih, npr. [[Tempelj kraljice Hačepsut|Grobno svetišče kraljice Hačepsut]], Dier el Bahari v [[Egipt]]u, ok. 1480 pr. n. št. V ta namen so na začetni stopnji gradili [[mastaba|mastabe]], v katere so pokojnike pokopavali, kasneje je sistem napredoval do [[piramida|piramid]], ki so imele ravne ploske, taka je [[Nekropola v Gizi|Keopsova piramida]], Giza v Egiptu, sredina 3. tisočletja pr. n. št. V [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] so še danes ohranjeni [[hipogejHipogej|hipogeji]]i, to so podzemski grobovi, izklesani v skale.
 
:'''Kiparstvo:''' Kipi so upodabljali [[faraon]]e in božanstva, narejeni so bili iz različnih vrst marmorja. Tisti, ki so bili izklesani v nadnaravni velikosti, so pomenili slavljenje Egipta in vladarja, npr. [[Ramzes II.|Ramzesovi]] kipi pri [[Abu Simbel|Abu Simbelu]]; [[Velika sfinga v Gizi|Sfinga]], v Gizi v Egiptu, ok. 2500 pr. n. št., drugi pa so idealizirali podobe, npr. upodobitev kraljice [[Nefertiti|Nefretete]]. Skozi obdobja se pomen določenih podob ni spreminjal (podobe božanstev, stoječi in sedeči kipi itd.), se pa prvič pojavi upodobitev ženske kot samostojnega bitja.
24.506

urejanj