Umetnostna zgodovina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Oblikovna razčlenitev: slika |
dodano |
||
Vrstica 78:
'''Kompozicija''' pomeni povezovanje več prvin. Pove nam kakšna je njihova razporeditev glede na celoto. Tako govorimo o: odprti, središčni, simetrični, diagonalni, krožni, ploskoviti, svobodni kompoziciji ter po načeli zlatega reza.
== Morfološki slogi ==
Morfologija ali oblikoslovje obravnava lastnosti umetnin glede na zgodovinsko obdobje. Ločimo naslednje sloge:
'''Ploskoviti slog''', pri tem so vse prvine kompozicije samostojen, skoraj nepovezane, prostor ni oblikovan, liki so anatomsko nelogični. Pri tem je bolj pomembna ideja kot resničnost. To velja tako za slikarstvo, kiparstvo kot arhitekturo.
'''Plastični slog''' pa, v nasprotju s ploskovitim, izraža resničen prostor, oblike, barve, čas, svetlobo. To je še posebej izrazito v kiparstvu klasičnega in renesančnega obdobja. V arhitekturi so zanai primeri iz obdobja romanike in renesanse.
'''Slikoviti slog''' pa kaže takšno podobo, kot jo sporoča vtis oziroma občutek. Pri tem je obris teles zabrisan, poudarjeni so gibi, čustva. Take umetnine so nastajale v gotiki, baroku in rokokoju. Arhitektura je razdrobljena in zahteva od gledalca več pogledov, pobarvane površine dajejo vtis nasičenosti. Kipe je potrebno gledati iz različnih strani, slikarji so uporabljali dramatične prizore, iluzionizem.
== Akademska disciplina ==
| |||